(Ljubljana, 2. junij 2022) Agencija za varnost prometa in Policija pred Svetovnim dnem kolesarjenja in ob zaključku nacionalne preventivne akcije Varno s kolesom sta pripravili dogodek za ozaveščanje vseh udeležencev v prometu o varnosti kolesarjev. Podatki kažejo, da je bilo v letu 2021 v prometnih nesrečah udeleženih 1.429 kolesarjev, od tega je 845 kolesarjev ali 59 % povzročilo prometno nesrečo. V prometnih nesrečah je umrlo 10 kolesarjev, 229 je bilo hudo telesno poškodovanih in 956 lahko telesno poškodovanih. Od vseh udeleženih kolesarjev v prometnih nesrečah jih kar 28 % ni nosilo zaščitne čelade. Kljub temu, da je uporaba zaščitne čelade obvezna le do 18. leta, svetujemo uporabo čelade vsem kolesarjem. Med vožnjo s kolesom je prepovedano uporabljati mobilni telefon, lani pa je Policija ugotovila že 666 kršitev in obravnavala 730 kolesarjev, ki so vozili pod vplivom alkohola. V času nacionalne preventivne akcije sta Agencija in Policija izvajali številne dogodke za večjo varnost kolesarjev.

Policija in Agencija izpostavljata, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče v katerih so udeleženi kolesarji, so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Tako kot voznike motornih vozil, tudi kolesarje pozivamo, da prilagodijo hitrost vožnje in da upoštevajo pravila glede smeri vožnje. Kolesarje pozivamo, da uporabljajo kolesarke poti, če na njihovi poti obstajajo, saj so veliko bolj varne. Dogaja se namreč, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka še kolesarska steza ali kolesarka pot. Na njih so se pojavili tudi vozniki e-skirojev, ki so razmeroma tihi in lahko tudi hitri, zato je pomembno, da so kolesarji pozorni tudi na njihovo prisotnost. Vsi vozniki motornih vozil in lahkih motornih vozil naj posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev, saj le na ta način lahko zagotavljamo večjo varnost kolesarjev.

Agencija za varnost prometa je pripravila spletno anketo glede varnosti kolesarjev, s katero želi pridobiti kar najbolj relevantne podatke o navadah kolesarjev. Agencija je pripravila tudi novo preventivno gradivo.

Na dogodku za medije je Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., direktor Agencije za varnost prometa, dejal: »Kolesarjenje je v Sloveniji v razcvetu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Vsaj štirikrat tedensko kolesari več kot 13 % ljudi. Lani je bilo po ocenah prodanih že več kot 100.000 koles. Vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade. V spomladanski preventivni akciji za večjo varnost kolesarjev, ki je trajala kar tri tedne, je Agencija za varnost prometa izvedla več dogodkov za promocijo varnega kolesarjenja. Akcijo simbolno končujemo jutri, na Svetovni dan kolesarjenja, ki ga letos obeležujemo že petič. Konec naše akcije nikakor ne pomeni konec naših aktivnosti, saj bomo že čez 14 dni navzoči na Svetovnem kolesarskem kongresu, ki ga Ljubljana gosti prvič. Akcijo za večjo varnost kolesarjev letos izvajamo še julija in avgusta.«

Robert Vehovec, višji policijski inšpektor z Generalne policijske uprave, je izpostavil: »Policija v zadnjih letih ugotavlja, da se popularnost kolesarjenja povečuje, posledično je na cestah več kolesarjev – od tistih, ki kolesa uporabljajo za dnevne opravke, do rekreativnih kolesarjev, v cestnem prometu je tudi vedno več starejših kolesarjev, ki uporabljajo električna kolesa. Večja prisotnost kolesarjev na cesti ima žal za posledico, da je več kolesarjev udeleženih tudi v prometnih nesrečah. Policija podpira vse oblike trajnostne mobilnosti, kar vožnja s kolesom zagotovo je, podpiramo tudi kolesarstvo kot obliko rekreacije, seveda pa si želimo, da bi bilo kolesarjenje varno.

Varna udeležba kolesarjev v prometu je seveda povezana tudi z varno vožnjo in strpnostjo ostalih udeležencev v promet ter zavedanjem, da kolesarji spadajo med šibkejše udeležence v prometu. Novo prometno pravilo predpisuje minimalno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, ki znaša 1,5 metra, zato voznike Policija in Agencija pozivata, da to dosledno upoštevajo. V tem določilu gre za namen, da vozniki motornih vozil posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev, saj le na ta način lahko zagotavljamo večjo varnost kolesarjev.«

V Sloveniji trend zmanjšanja smrtnih žrtev

Kolesarji so po podatkih Evropske komisije na ravni celotne Evropske unije med vsemi vrstami udeležencev v prometu edini, kjer upada smrtnih žrtev niso zabeležili že od leta 2010. Čeprav številke na ravni celotne EU niso vzpodbudne, pa se Slovenija uvršča med države z negativnim trendom smrtnih žrtev med kolesarji. Primerjava Evropske komisije med obdobjema 2010-2012 in 2017-2019 kaže trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji v Sloveniji za 38 %, največ med vsemi državami članicami.

Podatki Evropske komisije kažejo, da se je število vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu na ravni cele EU leta 2021 v primerjavi z 2020 povečalo za 5 %. V primerjavi z letom 2019, ki je zaradi pandemičnega leta 2020 bolj ustrezno za primerjavo, pa se je število smrtnih žrtev v letu 2021 zmanjšalo za 13 %. Ob tem pa število smrtnih žrtev med kolesarji v zadnjih desetih letih na ravni EU ostaja dokaj nespremenjeno. Upada smrtnih žrtev med kolesarji na ravni EU namreč niso zabeležili že od leta 2010, odstotek smrtnih žrtev med kolesarji je znašal 9 % v letu 2019. Evropska komisija kot enega izmed razlogov za porast števila smrtnih žrtev med kolesarji navaja velik porast obsega kolesarjev predvsem kot odgovor na pandemijo.

Vse več koles in električnih koles

V Bruslju so v prvem letu pandemije zabeležili osupljivo 64-odstotno povečanje kolesarjenja. Tudi v Sloveniji je kolesarjenje v razcvetu. V Ljubljani je pozitiven trend redno beležen na stacionarnih števcih koles, na štirih števcih je od leta 2007 do leta 2019 zaznati kar 45 % rast kolesarjev. Pozitiven trend dokazuje tudi število uporabnikov javnega sistema za izposojo koles BicikeLJ, število aktivnih uporabnikov je leta 2016 znašalo 30.735, leta 2019 pa kar 40.088. Številke so v času po epidemiji še višje, o čemer priča tudi povečanje prodaje koles med 30 in 40 odstotki letno. Lani je bilo po ocenah prodanih več kot 100.000 koles, pri tem pa vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade.

Infrastrukturni sledilnik Evropske kolesarske zveze (ECF) kaže, da je bilo v prvem letu pandemije, leta 2020, v kolesarsko infrastrukturo vloženih skoraj 1,7 milijarde evrov, pri čemer je bilo po vsej EU urejenih skoraj 1.500 km kolesarskih povezav. V Sloveniji je v 5-letnem obdobju 2019-2023 izgrajenih oziroma v izgradnji dobrih 500 km kolesarskih povezav v vrednosti okrog 200 milijonov evrov, pri čemer niso vključene investicije občin.

Največ nesreč se zgodi v trku z motornimi vozili

Podatki Evropske komisije kažejo, da je kar 83 % smrtnih žrtev med kolesarji posledica prometnih nesreč z udeležbo motornega vozila, v Sloveniji znaša ta delež 69 %. Leta 2019 je po vsej EU zaradi avtomobilov umrlo več kot 1.000 kolesarjev, zaradi tovornih vozil in avtobusov pa 410 kolesarjev. Skoraj enako število kolesarjev (417) je umrlo v prometni nesreči, kjer so bili edini udeleženec. V Sloveniji je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja v zadnjem 5-letnem obdobju (2017-2021) najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to v 43 % oz. v 20 prometnih nesrečah s smrtjo kolesarja. 22 % oz. 10 smrtnih prometnih nesreč je bilo takšnih, v katerih je bil udeležen kolesar sam ter 21 % smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik tovornega vozila ali avtobusa.

Na podlagi podatkov Evropske komisije, se Slovenija uvršča v povprečje EU, saj je v obdobju 2017 – 2019 povprečno na milijon prebivalcev umrlo statistično 4,5 kolesarja. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da v določenih državah bolj uporabljajo kolo kot v drugih. Tako npr. na Nizozemskem polovica prebivalcev kolesari 1x tedensko, v Sloveniji več kot 13 % vsaj štirikrat tedensko, v Španiji in Grčiji pa manj kot 9 %.

Starejši kolesarji še posebej izpostavljeni

Med smrtnimi žrtvami je bila na ravni EU skoraj polovica (47 %) smrtnih žrtev starih 65 let ali več, 82 % smrtnih žrtev je bilo moških. Tudi v Sloveniji je trend podoben, saj je v obdobju 2017-2021 največ kolesarjev umrlo v starostni skupini nad 65 let (15 umrlih) ter v starostni skupini med 55. in 64. letom starosti (13 umrlih), kar prikazuje spodnji graf.

Dve tretjini (68 %) vseh smrtnih prometnih nesreč med kolesarji na ravni EU beležijo podnevi, v času delovnika. Največ nesreč se zgodi na urbanih področjih, najbolj kritična so križišča. Tudi v Sloveniji se 86 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev pripeti na cestah v naselju, največ med junijem in septembrom, najmanj pa med decembrom in februarjem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. V osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški regiji je zabeleženih največ prometnih nesreč s kolesarji. To so tudi regije z večjim številom urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.

Ukrepi za večjo varnost kolesarjev

Prakse Evropske unije kažejo, da so nižanje omejitev hitrosti, zmanjševanje uporabe motornih vozil in izboljševanje pogojev za kolesarjenje učinkovite rešitve za večjo prometno varnost. Prometne nesreče in njihove najtežje posledice so se zmanjšale v mestih, ki so omejitve hitrosti na cestah v naseljih z uličnim sistemom omejile na 30 km/h. Bruselj je med letoma 2016 in 2020 zabeležil 20-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč in 50-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev, Helsinki niso zabeležili smrti pešcev ali kolesarjev, odkar so hitrost v večini naselij z uličnim sistemom omejili na 30 km/h. Tudi v Oslu so število smrtnih žrtev s temi ukrepi bistveno zmanjšali. Ob dejstvu, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, največ nesreč pa se zgodi v naseljih, so tuje prakse dobro izhodišče tudi za Slovenijo. Pri tem Agencijo za varnost prometa žalostijo izsledki javnomnenjske raziskave iz leta 2021. Ti izkazujejo, da je edini predlagani ukrep za večjo prometno varnost, pri katerem so bili anketiranci izrazito proti (kar 74,1 %), ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 km/h.

Med kolesarji vse več uporabe mobilnega telefona

Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2017 – 2021 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev nepravilne strani oz. smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, uporabe mobilnega telefona, neuporabe luči in vožnje v rdečo luč.

Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa je za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov.

2017 – 6.381 vseh kršitev CPP, od tega 458 (7 %) s področja uporabe telefona,

2018 – 5.296 vseh kršitev CPP, od tega 583 (11 %) s področja uporabe telefona,

2019 – 6.187 vseh kršitev CPP, od tega 807 (13 %) s področja uporabe telefona,

2020 – 7.590 vseh kršitev CPP, od tega 1.291 (17 %) s področja uporabe telefona,

2021 – 4.733 vseh kršitev CPP, od tega 666 (14 %) s področja uporabe telefona,

2022 do 18. maja 2022 – 1.393 vseh kršitev CPP, od tega 244 (17,5 %) s področja uporabe telefona.

Vse več tatvin koles – poznate Centralni kolesarski register?

S povečanjem števila kolesarjev in zanimanja za kolesa se veča tudi število primerov tatvin, policisti pa imajo pri iskanju pogosto težave, saj lastniki svojih koles ne poznajo dovolj dobro. Tatvin koles je bilo leta 2019 zabeleženih 763, 849 leta 2020 in 852 leta 2021. Naraščajo predvsem tatvine električnih koles, le-teh je bilo 14 leta 2018, leta 2021 pa že 99. Policisti lahko kolo bolje identificirajo, če imajo  številko znamke kolesa, modela, številke okvirja pa tudi dobro fotografijo kolesa. To problematiko v Sloveniji uspešno rešuje že leta 2015 vzpostavljen Centralni kolesarski register. Z vnosom osnovnih identifikacijskih podatkov o kolesu in fotografije, kolo prejme unikatno številko, ki deluje kot neke vrste registrska številka, s čimer je olajšana tudi njegova sledljivost. Če kolesar z unikatno številko opremi svoje kolo, pa s tem poskrbi tudi za dodatno opozorilo, ki bo tatu morda odvrnilo od kraje.

Pravila za varno kolesarjenje

Upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje.

Vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča.

Ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki vas tako ne pričakujejo.

Kolesarite vedno ob DESNEM robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevamo po LEVI.

Bodite VIDNI in uporabljajte LUČI na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo, da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila (odsevni telovnik).

Vedno uporabljajte kolesarsko čelado.

Prilagodite svojo hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini).

Ne kolesarite vzporedno, saj tako ovirate druge voznike, ki vas ne pričakujejo.

Nakažite smer vožnje z roko pri zavijanju, vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu.

Preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost pnevmatik).

Nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi.

Ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker motijo vašo pozornost.

Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo.

V primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarite z dežnikom v roki.

Poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici.

Bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so oni še bolj ranljivi kot kolesarji.

 

PRILOGA:Analiza – kolesarji 2017-2021