Prihaja čas umetne svetlobe. Pa jo znamo pravilno uporabljati?

/, Vozila, Vozniki/Prihaja čas umetne svetlobe. Pa jo znamo pravilno uporabljati?
Z umetno svetlobo ne ciljam na pragozd oglasov, zapisal bom nekaj besed o tisti, avtomobilistični in motoristični, ki nam med vožnjo osvetljuje kilometre naših krajših ali daljših potovanj.

Stvari so razmeroma enostavne, a življenjsko pomembne. Doživel sem namreč trenutek, ko je bila svetlobna označitev vozišča neprimerna, saj je ni bilo, bolj brlivka kakor luč na mojem mopedu pa je slabo opravljala svoje delo. Bila je trdna tema, deževati je ravno nehalo. Peljal sem se iz Novega mesta proti Šentjerneju, točneje proti vasici Drama, kjer sem sodeloval z arheologom pri izkopavanju na polju. Ko so postale hiše vse redkejše, je pomembna postala strela, s katero sem si pomagal, da sem videl razločno in daleč. Tako me je sfriziran moped zaradi teme in nepoznavanja ceste vozil le s slabimi 50 km/h. Nekako je šlo, z bliski in s spominom sem prispel do prenočišča v Drami, kjer je vsem odleglo, ko so slišali značilen zvok mojega mopeda, čeprav niso videli, kje se peljem, ker luč ni več delovala.

Dogodek služi kot nazoren in doživet dokaz, da so žarometi na vseh vozilih odločilno pomembni. Najboljše imajo dirkalni avtomobili, predvsem v reli tekmovanju, kjer so hitrosti vsaj dva do trikrat višje, kakor v običajnem prometu. Zelo pomembne pa so tudi za nas, običajne voznike, saj so osvetljene ceste, ceste s črtami na robovih in mačjimi očesi na stebričkih ob robu, zelo redke. Tu ne razumem, zakaj zakon ne zahteva teh označb na vseh cestah, kjer je dovoljena hitrost vožnje 50 ali več km/h? Ko ne dežuje in smo na cesti sami, so avtomatske luči avtomobilov in motornih koles za dovoljeno hitrost vožnje zadovoljive. Svetlobe je dovolj. Problem nastane v dneh, ko se vreme slabša, temperature padajo, sonce pa prej zahaja.

Namesto, da bi proizvajalci vozil varčevali z energijo s čim manjšo težo vozil, varčujejo s porabo električne energije vozil. S tem namenom so nam »olajšali« življenje za volanom z avtomatskim prižiganjem luči. Lepo se sliši, a tisti, ki ni sposoben voziti sam in tako sam prižigati primerne luči, naj gre raje v avto, ki ga vozi tak voznik, ki to pravilno in vedno počne. Svetlobna označba sprednjega dela vozil sicer ni problem, težava je zadaj, kjer avtomatska luč pogosto ne gori. Ko je vreme lepo in dan mine brez megle, dežja in tunelov, to ne predstavlja težav, a že rahlo deževno vreme lahko precej zakrije zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami in če ta nima, poleg sprednjih, prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo dosti pozneje, kot bi ga v primeru, da bi imel prižgane tudi zadnje žaromete.

Pa vožnja v tunelu? Ker avtomatika pri vožnji v tunelu najprej zazna temo in šele nato reagira, se v trenutku, ko je avto že v tunelu in je slabše viden, voznikom za vami nenadoma prižgejo veš zadnje luči, kar pa lahko pri njih sproži sunkovito reakcijo, hitro misel na zaviranje in s tem riziko na trčenje. Tudi če imate avto z avtomatskim prižiganjem luči, jih uravnavajte sami. Ne vznemirjajte se, če bodo kdaj navadne luči gorele med celotno vožnjo, kar je k sreči pri nas še vedno pameten in varen predpis.

Vedno pomislite, kako vidni ste vi in vaše vozilo. V očeh tistih, s katerimi se srečujete in tistih, ki so za vami. Tudi pešcev in kolesarjev. Tako kot jih vidimo mi, vidijo oni nas!

Pa še nekaj besed o zadnji luči za meglo. Stvar je zelo enostavna. Prižgite jo, ko tistega pred seboj na običajni razdalji ne vidite dobro in s tem ocenite, da tudi vi niste vidni voznikom za vami. Luč pa ugasnite, takoj ko niste več zadnji v koloni oziroma ko vozilo za vami v ogledalih dobro vidite. Predolgo prižgana meglenka voznikom za vami povzroči zaspanost, katere vzrok je lahko tudi to, da prepozno reagirajo na vaše zaviranje in naredijo verižno paniko, ki je lahko žal vzrok nepotrebnega verižnega trčenja.

Vse, kar ste prebrali, velja za vsa vozila. Najnovejša in najstarejša, najcenejša in najdražja, ker so vsa del prometa in se ne vozijo po zanje prirejenih cestah, kjer bi lahko počela, kar bi hotela.

Bodite vidni, bodite previdni!

Niko

2018-10-19T08:17:38+00:00petek, 19. oktober, 2018| Oznake: , , |

Avtor prispevka:

Niko Mihelič
Niko Mihelič je strojni inženir in od upokojitve dalje sodelavec Agencije za varnost prometa, nekoč komentator F1 in motociklizma, še vedno pa si prizadeva, da bi Slovenija dobila sodobno dirkališče, ki ga imenuje TTP (tehnično turistični park), z vsemi potrebnimi vsebinami, za katerega je prepričan, da bi bistveno pripomogel k varnosti v prometu in v športu. V preteklih letih je sam izdelal marsikaj, od zložljivega kolesa Bigfish, motornega kolesa, avtomobila do novega motorja z notranjim zgorevanjem, ki za spreminjanje premega gibanja bata v vrtenje ne uporablja motorne gredi, ampak novo rešitev. V naše kraje je kot eden prvih pripeljal Yamaho in Harley Davidson ter Porsche.