Preventivna akcija za večjo VARNOST NA NIVOJSKIH PREHODIH CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, 14.-28. februar 2011 »Ustavite se. Vlak se ne more.«

Preventivna akcija za večjo VARNOST NA NIVOJSKIH PREHODIH CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega promet

14. 2. 2011

Preventivna akcija za večjo VARNOST NA NIVOJSKIH PREHODIH CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, 14.-28. februar 2011,

»Ustavite se. Vlak se ne more.«

V okviru nadaljevanja aktivnosti za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo iz Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je bila danes v prostorih Javne agencije RS za varnost prometa, izvedena novinarska konferenca, kjer je bil predstavljen koncept in akcijski načrt preventivne akcije za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, katere slogan se glasi »Ustavite se. Vlak se ne more.« Preventivna akcija bo potekala od 14. – 28.februarja 2011, terensko delo pa bo v teku do konca meseca maja 2011. Več o akciji:
http://www.varnocezprogo.si

http://www.varnočezprogo.si
Na novinarski konferenci je uvodoma strokovni sodelavec AVP Robert Strah predstavil akcijski načrt in izpostavil problematiko varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo: »Problematika varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Posledica so prepogoste prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih. S preventivno akcijo in programom aktivnosti za povečanje varnosti na nivojskih prehodih želimo z natančno določenimi ukrepi vplivati na večjo varnost udeležencev na nivojskih ter posredno zmanjšati število izrednih dogodkov oz. prometnih nesreč na nivojskih prehodih. Pri tem se je potrebno zavedati, da je dosledno upoštevanje prometne signalizacije ključen in najučinkovitejši varnostni ukrep vsakega posameznika pri prečkanju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo.«

V nadaljevanju je Zvezdana Dolenec, predstavnica PE za vzdrževanje infrastrukture pri Slovenskih železnicah, predstavila stanje na področju nivojskih prehodov. Posebej je izpostavila rizične nivojske prehode, kjer je največ izrednih dogodkov s smrtnim izidom, hudimi poškodbami in materialno škodo. Ti nivojski prehodi so predvsem na železniških progah Domžale – Jarše – Kamnik, Rače – Hoče – Maribor Tezno, Šoštanj – Velenje, Ljutomer – Beltinci, Ljubljana – Brezovica – Preserje, Novo mesto – Mirna Peč – Ivančna Gorica, Novo mesto – Straža. Poleg tega je omenila pereč problem lomljenja zapornic na nivojskih prehodih, ki je tudi posledica predrznosti, objestnosti in nizke kulture voznikov. Tovrsten strošek ni zanemarljiv, saj tovrstni stroški za posamezno zapornico nanesejo tudi do 10.000€. Omenila je tudi ukrepe in investicije železniškega sektorja na nivojskih prehodih za leto 2011: »Železniški sektor (Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in Slovenske železnice) v letu 2011 načrtujemo zmanjšanje števila nivojskih prehodov z ukinitvami nivojskih prehodov, pri tem pa nameravamo preusmeriti promet preko povezovalnih cest na zavarovan nivojski prehod ali izven nivojsko križanje (predvidenih je 17 takšnih ukrepov na progah Grosuplje – Kočevje, Pragersko – Ormož – Središče – d.m., Ormož – Murska Sobota – Hodoš – d.m., Zidani Most – Maribor – Šentilj). Poleg tega je predvidena ureditev in zavarovanje z varnostno napravo in zapornicami najmanj šestih nivojskih prehodov, nadgradnjo avtomatskih cestnih signalov oziroma zamenjava mehanskih zapornic z avtomatskimi in pa priprava projektne dokumentacije za ureditev 10 nivojskih prehodov (spremembe zavarovanja in izven nivojska križanja večina tega na progah Grosuplje – Kočevje, Pragersko – Ormož – Središče – d.m., Ormož – Murska Sobota – Hodoš – d.m., Zidani most – Maribor – Šentilj, Prešnica – Koper).«

Temu se je pridružil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na DRSC, ki je predstavil ukrepe za nadgradnjo infrastrukture: »Tako bo v letu 2011 Direkcija Republike Slovenije za ceste dokončala naslednje projekte, katerih posledica bo ukinitev 5 nivojskih prehodov. V letu 2011 bo predvidoma končana tudi gradnja podvoza v Dobovi – ureditev križanja ceste R2-420 na odseku 1335 (od km 4,750 do km 5,750) in lokalne ceste LC 024260 z železniško progo Dobova–Ljubljana v območju naselja Dobova. Po izgradnji podvoza bosta ukinjena dva nivojska prehoda in sicer v km 452+317 in 452+906 glavne železniške proge Dobova-Ljubljana. Letos je predvidena tudi gradnja izven nivojskega križanja glavne ceste G1-2 Ormož – Središče ob Dravi in glavne železniške proge št. 41 Ormož – Hodoš, v Pušencih. V pripravi so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev izven nivojskega križanja glavne ceste G2-107 Šentjur – Mestinje in glavne železniške proge št. 30 Zidani most – Šentilj, v Grobelnem in za ureditev izvennivojskega križanja glavne ceste G2-108 Ribče – Litija in glavne železniške proge št. 10 Dobova – Ljubljana, V Zgornjem Logu. V programu je tudi prostorska, projektna, investicijska in upravna dokumentacija za 56 projektov nivojskih prehodov, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov (Nrp). V nadaljevanju je Vojko Radkovič, prometni inšpektor na Prometnem inšpektoratu RS, izpostavil problematiko nivojskih prehodov na lokalnih cestah, kjer so občine dolžne zagotoviti varne nivojske prehode (polje preglednosti z ustrezno signalizacijo). Poudaril je tudi razlikovanje med aktivno zavarovanimi in pasivno zavarovanimi nivojskimi prehodi ter izpostavil zaskrbljajoče podatke o število izrednih dogodkov na aktivno zavarovanih nivojskih prehodih (zavarovanih s svetlobnim in zvočnim signalom ter zapornicami, polzapornicami ali zapornimi bruni): »Zaskrbljujoče se je zgodilo 38 % prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki so zavarovani z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi ter zvočnimi znaki. Glede na približno razmerje 1 : 3,5 (aktivno zavarovani : pasivno zavarovani nivojski prehodi) je število smrtnih žrtev v razmerju samo 1 : 2 (smrtne žrtve na aktivno zavarovanih : smrtne žrtve na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih). V kategoriji poškodovanih je razmerje 1 : 3,1 (poškodovani na aktivno zavarovanih : poškodovani na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih). V letu 2010 se je v absolutnem smislu na nivojskih prehodih zgodilo najmanj prometnih nesreč v zadnjih šestnajstih letih, vendar se je kljub številnim opozorilom in povečanemu obsegu preventivnega in represivnega dela na tem področju kar 38% prometnih nesreč zgodilo na zavarovanih nivojskih prehodih.« Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, je izpostavil preventivno in nadzorstveno funkcijo Policije v okviru preventivne akcije in opozoril na dejstvo, da ima vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po tirih, na nivojskem prehodu prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa. Poleg tega je poudaril problematiko prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov na nivojskih prehodih: »V zadnjih šestnajstih letih je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 147 oseb ali v povprečju 9 na leto. V letu 2010 se je kljub zmanjšanju števila prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov na nivojskih prehodih število umrlih povečalo. Ponovno se je izkazalo, kako velika je možnost smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, v katerih sta udeležena tirno in cestno vozilo.«
Tiskovna konferenca se je zaključila s predstavitvijo medijske kampanje in predstavitvijo konkretne problematike nivojskih prehodov na terenu.
Statistika na področju nivojskih prehodov in varnosti v prometu po mnenju AVP ni zadovoljiva, zato je prava pot, da bomo število prometnih nesreč in žrtev na nivojskih prehodih resnični zmanjšali, aktivno delovanje na naslednjih področjih:

zmanjšanje števila nivojskih prehodov ceste čez železniško progo,
ureditev preostalih nivojskih prehodov skladno s predpisi in pogoji za varnost, tako cestnega kot železniškega prometa,
vzgoja prometnih udeležencev in
izvajanje nadzora nad prometom.

Poleg naštetega je na področju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo potrebno dolgoročno zagovarjati vizijo nič, se pravi pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega in železniškega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč na nivojskih prehodih.

Za morebitna vprašanja smo vam na voljo na spv@avp-rs.si ali 01/400 88 70.

Gradivo za novinarje:

Akcijski program Ustavi se vlak se ne more (1250 kB)