18. 08. 2014
Začenja se še zadnji del preventivne akcije »Hitrost – počasneje je varneje!« v letošnjem letu. Preventivno akcijo vodi in koordinira Policija, pri aktivnostih pa poleg drugih akterjev sodeluje tudi Javna agencija RS za varnost prometa. Osnovni namen akcije, ki jo vsako leto izvedemo v več terminih, je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivno delovanje in osveščanje udeležencev v prometu glede tveganj zaradi prehitre vožnje. Policija in občinska redarstva pa izvajajo tudi poostrene nadzore hitrosti.

Neprilagojena hitrost je kot dejavnik tveganja pri nastanku prometnih nesreč najpogostejši vzrok za nastanek le-teh, predvsem prometnih nesreč z najhujšimi posledicami ter z udeležbo ranljivejših skupin udeležencev (pešci, kolesarji, otroci, starejši). Glede na statistične podatke o prometnih nesrečah in teži posledic predstavlja neprilagojena hitrost problem predvsem za varnost ranljivejših udeležencev ter znotraj naselij. Tuje raziskave kažejo, da že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %.Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 % (Vir: Aarts, L. & van Schagen, I. (2006). Driving speed and the risk of road crashes: a review. Accident Analysis and Prevention, , 215-224).

18. 08. 2014

Preventivna akcija »Hitrost – počasneje je varneje!« v času od 18.8. do 24.8.2014

Začenja se še zadnji del preventivne akcije »Hitrost – počasneje je varneje!« v letošnjem letu. Preventivno akcijo vodi in koordinira Policija, pri aktivnostih pa poleg drugih akterjev sodeluje tudi Javna agencija RS za varnost prometa. Osnovni namen akcije, ki jo vsako leto izvedemo v več terminih, je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivno delovanje in osveščanje udeležencev v prometu glede tveganj zaradi prehitre vožnje. Policija in občinska redarstva pa izvajajo tudi poostrene nadzore hitrosti.

Neprilagojena hitrost je kot dejavnik tveganja pri nastanku prometnih nesreč najpogostejši vzrok za nastanek le-teh, predvsem prometnih nesreč z najhujšimi posledicami ter z udeležbo ranljivejših skupin udeležencev (pešci, kolesarji, otroci, starejši). Glede na statistične podatke o prometnih nesrečah in teži posledic predstavlja neprilagojena hitrost problem predvsem za varnost ranljivejših udeležencev ter znotraj naselij. Tuje raziskave kažejo, da že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %.Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 % (Vir: Aarts, L. & van Schagen, I. (2006). Driving speed and the risk of road crashes: a review. Accident Analysis and Prevention, , 215-224).

Izraz »neprilagojena hitrost« se uporablja za skupno razumevanje tako prekoračitve omejitve hitrosti ter za neupoštevanje prometnih in vremenskih razmer (lastnosti ceste, vozišča, vidljivost, preglednost ter vozniške sposobnosti, skladno z 45. členom Zakona o pravilih cestnega prometa). Glede na statistične podatke in dolgoročne analize je z vidika verjetnosti nastanka in teže posledic prometnih nesreč problematična predvsem prevelika in neprilagojena hitrost vozil, prav tako pa je za udobje ostalih voznikov motornih vozil neprimerna tudi prenizka hitrost, ki pa nima težjih posledic v večjem obsegu.

V okviru preventivne akcije Hitrost sledimo zastavljenim ciljem:

– Zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti.

– V letu 2014 ne sme biti dosežena kritična meja 49 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti.

– V letu 2014 ne sme biti dosežena kritična meja 262 hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti.


Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne naslednje ugotovitve:

– zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah leta 2013 umrlo 49 oseb (ali 39 % vseh umrlih),

– zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti je bilo na slovenskih cestah leta 2013 hudo telesno poškodovanih 245 ljudi (ali 35 % vseh hudo telesno poškodovanih).

Rezultati kažejo, da je delež umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v letu 2013 znašal 39 %, kar je sicer najmanj v zadnjih treh letih. Kljub zmanjševanju števila umrlih, je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom. Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi neposrednimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti, stopnja poškodb pa je povezana tudi z neuporabo varnostnih pasov.

V letu 2014 (začasni podatki do 9.7.2014) je bilo na slovenskih cestah 1.857 prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi hitrosti. V 18 prometnih nesrečah s smrtnim izidom je umrlo 20 udeležencev, od tega je bilo 14 udeležencev voznikov osebnega avtomobila in potnikov. V vseh prometnih nesrečah, kjer je bil poglavitni vzrok hitrost, pa se je hudo telesno poškodovalo 159 udeležencev.

Javna agencija RS za varnost prometa je v okviru aktivnosti namestila obcestne plakate Hvala, ker voziš zmerno ter s pozitivnim pristopom opozorila voznike na zmernost pri vožnji in prilagoditev hitrosti okoliščinam (gostoti prometa na AC, pešcem v naseljih itd.) ter se jim zahvalila za varno ravnanje.