Danes, 19. maja 2011 je na Policijski akademiji v Tacnu potekal posvet, kako izboljšati komuniciranje z javnostjo na področju upravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah. Današnji posvet in razprava na temo meritev hitrosti sta pokazala, da je potreben načrtni in usklajen pristop tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Tuje izkušnje in dobro prakso držav članic EU so predstavili ga. Graziella Jost, predstavnica največje nevladne organizacije ETSC, ga. Annie Canel, francoska strokovnjakinja s področja prometne varnosti in g. Adam Briggs, predstavnik Združenja evropskih prometnih policij TISPOL.

Posvet, kako izboljšati komuniciranje z javnostjo na področju upravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah

19. 5. 2011

Danes, 19. maja 2011 je na Policijski akademiji v Tacnu potekal posvet, kako izboljšati komuniciranje z javnostjo na področju upravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah. Današnji posvet in razprava na temo meritev hitrosti sta pokazala, da je potreben načrtni in usklajen pristop tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Tuje izkušnje in dobro prakso držav članic EU so predstavili ga. Graziella Jost, predstavnica največje nevladne organizacije ETSC, ga. Annie Canel, francoska strokovnjakinja s področja prometne varnosti in g. Adam Briggs, predstavnik Združenja evropskih prometnih policij TISPOL.

Hitrost je še vedno glavni dejavnik prometnih nesreč tako na slovenskih kot evropskih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziroma prekoračitev hitrosti vzrok tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom.

“Evropska unija si je v novem akcijskem načrt za večjo varnost do leta 2020 postavila ambiciozen cilj, da v prihodnjem desetletju države članice zmanjšajo število smrtnih žrtev za polovico. Temu sledi tudi predlog novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2012-2021, ki predvideva, da do konca leta 2021 na slovenskih cestah zaradi posledic prometnih nesreč ne bi umrlo več kot 70 oseb in se ne bi več kot 420 oseb hudo telesno poškodovalo.” je povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa g. Ljubo Zajc.

Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa ga. Graziella Jost je poudarila, da je za upravljanje hitrosti izjemnega pomena politična podpora in podpora javnosti. To je težka pot, vendar lahko javnost prepričamo le s pravilnim pristopom, saj je namen vseh aktivnosti in ukrepov ohraniti čim več življenj.

Ga. Annie Canel je predstavila francoski model avtomatizacije nadzora hitrosti. V Franciji imajo na cestah nameščenih več kot 3.000 stacionarnih in mobilnih radarjev. V letošnjem letu pa jih nameravajo nakupiti še 700, pri tem pa je pomembno čim hitrejše sankcioniranje kršiteljev prometnih predpisov. Rezultati avtomatizacije nadzora hitrosti se kažejo v izjemnem zmanjšanju števila smrtnih žrtev, saj so od leta 2003 v Franciji ohranili kar 11.000 življenj.

G. Adam Briggs je predstavil izkušnje Velike Britanije, kjer so ukrepe izvedli s pomočjo podpore javnosti in medijev. V Veliki Britaniji avtomatizacijo nadzora in meritve hitrosti podpira več kot 75 % javnosti. Po raziskavah je nadzor hitrost ne samo del izobraževanja in izmenjave različnih pogledov ljudi, saj z vidika analize stroškov in koristi le-te presegajo stroške.

Posvet je zaključil g. Branko Celar, svetovalec ministrice za notranje zadeve, ki je poudaril, da Slovenija svojo nadzorno dejavnost usmerja predvsem na omejevanje hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil ter zaščito šibkejših udeležencev v prometu (kolesarji, pešci, starejši). V tem času potekajo strokovne priprave za vzpostavitev sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na slovenskem cestnem omrežju in uvedbo novega koncepta “avtocestne policije”.