24. 10. 2014
Prometno razvite države posvečajo vedno več pozornosti teoretičnemu delu vozniškega izpita, ki že dolgo presega poznavanje pravil cestnega prometa in se vse bolj osredotoča na višje ravni znanj, spretnosti ter zavedanja in razumevanja tveganj, ki jih prinaša udeležba v dandanašnjem prometu. Glede preverjanja izpolnjevanja zahtev, ki se jih postavlja pred bodoče voznike, ima namreč številne prednosti pred praktičnim delom izpita. V celoti poteka tako, kot je bil zasnovan in ni odvisen od prometnega okolja, v katerem se opravlja, spleta okoliščin in osebnih odločitev ocenjevalca. Z uporabo sodobnih računalniških orodij se lahko tudi nadgradi in približa praktičnemu delu ter pri tem ohrani vse prednosti oblikovanja poljubnih situacij. Dobro teoretično znanje tudi omogoča posamezniku, da tako med praktičnim usposabljanjem kot tudi po pridobljenem vozniškem dovoljenju še naprej hitro in učinkovito napreduje.

24. 10. 2014

Pojasnilo glede elektronskega preverjanja znanja na teoretičnem delu vozniškega izpita

Prometno razvite države posvečajo vedno več pozornosti teoretičnemu delu vozniškega izpita, ki že dolgo presega poznavanje pravil cestnega prometa in se vse bolj osredotoča na višje ravni znanj, spretnosti ter zavedanja in razumevanja tveganj, ki jih prinaša udeležba v dandanašnjem prometu. Glede preverjanja izpolnjevanja zahtev, ki se jih postavlja pred bodoče voznike, ima namreč številne prednosti pred praktičnim delom izpita. V celoti poteka tako, kot je bil zasnovan in ni odvisen od prometnega okolja, v katerem se opravlja, spleta okoliščin in osebnih odločitev ocenjevalca. Z uporabo sodobnih računalniških orodij se lahko tudi nadgradi in približa praktičnemu delu ter pri tem ohrani vse prednosti oblikovanja poljubnih situacij. Dobro teoretično znanje tudi omogoča posamezniku, da tako med praktičnim usposabljanjem kot tudi po pridobljenem vozniškem dovoljenju še naprej hitro in učinkovito napreduje.

Prvi odstavek 68. člena Zakona o voznikih (Ur. list RS, št 109/10 in 25/14) določa, da se na teoretičnem delu vozniškega izpita ugotavlja, ali kandidat za voznika motornega vozila obvlada teoretično znanje vožnje, predpisano s Pravilnikom o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil (Ur. list RS. št. 44/11). Glede na to banka testnih nalog vključuje (in mora vključevati) vsebine, določene z navedenim programom.

Kakovost posamezne testne naloge lahko pokaže šele njena uporaba v praksi. Težko je namreč predvideti, kako bodo testne naloge učinkovale, ko se bodo z njimi soočali tisti, ki so jim namenjene, in ne le tisti, ki jih ustvarjajo in pregledujejo. Zaradi tega z vso resnostjo jemljemo vsako kritiko, še bolj veseli pa smo konstruktivnih pripomb, ki so argumentirane, ne izpostavljajo le problema, pač pa ponujajo tudi rešitev, ter morebitnih primerjav s tujino, kjer so pristopi zelo različni in je težko reči, da obstaja kakršen koli enoten koncept.

V skladu s prejetimi pripombami in tudi sicer testne naloge kolikor je le mogoče sproti popravljamo in izboljšujemo. Seveda pa je pot do resnično kakovostne banke testnih nalog proces, ki zahteva nekaj časa.

Pri nas je dolgoletna praksa pristopa k pripravi na teoretični del vozniškega izpita v veliki meri razvrednotila njegov pomen. Dejstvo je, da je teoretično znanje, ki se preverja na vozniškem izpitu, izrednega pomena za vse, ki želijo biti udeleženi v cestnem prometu kot vozniki motornih vozil. Posledično pa je ta del izpita tudi razmeroma zahteven in obsežen ter zato zahteva priprava nanj določen čas in vložen trud.

Po prvih 2.500 opravljanjih teoretičnega dela vozniškega izpita je bila uspešnost 34 odstotna in se postopno izboljšuje.

Zaradi večje preglednosti vas prosimo, da morebitne prihodnje komentarje pošiljate na e-naslov: info.avp@avp-rs.si