Ko prihrumi poletna nevihta z vsem, kar prinese s seboj, je ključnega pomena, da za volanom ostanete zbrani, pozorni, zmanjšate hitrost. In da se ob morebitni toči nikoli ne ustavljate v tunelih, pod nadvozi, mostovi, … To je lahko namreč sila nevarno početje!

Razgreto poletno vreme s seboj prinese tudi poletne nevihte, večkrat celo točo. Ko gre le za izjemno intenzivne padavine, je ključnega pomena, da ustrezno zmanjšate hitrost vožnje in s tem preprečite možnost splavanja (akvaplaning), ki se lahko zgodi zaradi velike količine vode pod pnevmatikami, ki je le-te ne zmorejo več odvajati. In ko avtomobil splava, torej ko pnevmatika izgubi stik s cestiščem, je vozilo nemogoče upravljati! Zatorej – če začutite nenavadno lahkoten volan, postopoma umaknite nogo s plina, da lahko pnevmatike spet najdejo stik s cestiščem skozi vodni film. Boljša in manj kot je izrabljena pnevmatika, več vode zmore izpodriniti izpod podlage!

Vožnja v dežju

Ob vožnji v dežju upoštevajte tudi, da se za vozilom dviguje vodni pršec, ki še dodatno zmanjšuje vidljivost, zatorej ob res minimalni vidljivosti vklopite še zadnje meglenke. Toda pozor – izklopite jih takoj, ko se vidljivost spet izboljša. Delujoča in vzdrževana svetila pa so tako ali tako nujna in samo po sebi umevna za varno vožnjo.

Ob vključenih brisalcih (na največji hitrosti) je pomembno tudi, da deluje klimatska naprava, saj se lahko sicer vetrobransko steklo zaradi izjemne količine vode (in vlage) v trenutku zarosi. Pri visokih hitrostih (recimo 90 km/h) pa lahko že sekunda ali dve pomenita prevoženih 20 ali več metrov brez ustrezne vidljivosti. Ob močnem nalivu v poletni vročini torej že preventivno usmerite osušen (klimatiziran) zrak neposredno na vetrobransko steklo. Ključnega pomena je seveda kakovost gumenega dela metlic brisalcev in servisirana klimatska naprava. In še to – več kot je skoraj nevidne nesnage na notranjem delu vetrobranskega stekla, prej se bo le-to zarosilo.

Kaj pa, ko pade toča?

Seveda lahko nevihtno vreme spremlja tudi toča. Če pada toča med dežjem, je v glavnem malo nevarnosti za večje poškodbe pločevine, v primeru ‘suhe ‘toče’ pa je lahko povsem drugače. Toda ne glede na možnost poškodb na avtomobilu – se ne smete nikoli in pod nobenim pogojem ustaviti v tunelu, pod nadvozom ali morda pod mostom. Ravno tako se ne smete ustaviti na odstavnem pasu ali odstavni niši, za kar je sicer zagrožena kazen 200 evrov. Ustavite se lahko le na počivališčih ali pa avtocesto zapustite, ko je to mogoče.

Ob slabi vidljivosti, ki običajno spremlja nevihto, je namreč možnost naleta veliko večja. Pločevino boste s pomočjo zavarovalnice že spravili v red, toda huda nesreča vam lahko zaradi tovrstnega ravnanja povsem spremeni življenje!

Agencija za varnost prometa vam želi srečno in varno pot na cilj!

(Fotografije: Dreamstime, AVP)