(Ljubljana, 30. marec 2016) V okviru nacionalne akcije opozarjanja glede varnosti motoristov »Nesreča spremlja prepogumne. Vozimo pametno«, ki bo potekala do 10. aprila, je bil včeraj organiziran in zelo dobro obiskan tudi Posvet o varnosti voznikov motornih koles in mopedov.
Na posvetu, ki se je odvijal v prostorih Javne agencije RS za varnost prometa so poleg direktorja Igorja Velova sodelovali še Igor Jerman, eden najboljših vzdržljivostnih cestno-hitrostnih motoristov na svetu in dvakratni svetovni prvak v motociklizmu, Domen Vodopivec, motorist reševalec, Brane Legan in Vojko Safran iz AMZS Centra varne vožnje Vransko, Policijo je zastopal g. Matjaž Leskovar, svoje mnenje pa je podal tudi Tomo Staut iz Centra varne vožnje v Krškem, posvet pa je povezoval Niko Mihelič, strokovnjak in komentator za bencinske športe.

Po uvodnih besedah Igorja Velova je Niko Mihelič na kratko predstavil zgodovino motociklizma, ter predvsem hiter razvoj, zaradi katerega se dandanes na cestah soočamo z vozniki enoslednih vozil z izredno močnimi motorji, žal pa se vse prevečkrat izkaže, da vozniki niso dovolj vešči upravljanja s takšnimi vozili.
Dvakratni svetovni prvak v motociklizmu, Igor Jerman, je že več kot dve desetletji motorist in poudarja, naj vozniki motornih vozil presežke energije in željo po hitrosti izživijo na poligonih, kjer je nadzorovan in predvsem enosmeren promet, pa tudi pomoč ob morebitnih padcih in poškodbah je hitrejša. Dandanes se ljudje niti ne zavedajo, da so motorji precej močnejši in hitrejši kot nekoč, slovenske ceste pa še zdaleč ne, zato je več kot smotrno svojo vožnjo prilagajati razmeram na cesti in dosledno upoštevati omejitve, četudi nam te morda zaradi »zverine« pod seboj ne dišijo. Ob tem je zelo pomembno tudi dobro poznavanje motornega vozila in njegovih posameznih delov, od pnevmatik naprej, ter upoštevanje letnega časa. V začetku pomladi so namreč cestne površine še razmeroma hladne, oprijem pnevmatik je slabši, velikokrat pa se motoristi na cesto odpravijo s pnevmatikami iz prejšnje sezone, ki pa morda niso več najbolj primerne, predvsem pa niso več varne.

Domen Vodopivec je motorist in poklicni reševalec z Reševalne postaje v Ljubljani. Je eden od treh reševalcev motoristov, ki se vsak dan, ne glede na vremenske razmere, srečuje s posledicami prometnih nesreč, kamorkoli pa se odpravi, nikoli ne pozabi, da je v prvi vrsti pomembno, da sam varno prispe tja in nazaj. S tem je poudaril, da je poznavanje vozila bistveno, kot tudi upoštevanje vremenskih razmer ter ustrezna prilagoditev vožnje. Pri tem ne gre biti previden zgolj v dežju, oziroma slabih vremenskih razmerah, temveč in predvsem v lepem vremenu, saj se prav takrat zgodi največ prometnih nesreč s hudimi posledicami, ko voznik preceni svoje sposobnosti ali pa ga med vožnjo preseneti drug udeleženec v prometu, na kar ne zna ustrezno reagirati.

Na slovenskih cestah je veliko motoristov in spodbudno je, da v Centrih varne vožnje opažajo porast udeležbe na tečajih varne vožnje in tudi na delavnicah, ki jih organizira Policija. Kot kažejo podatki Policije, je to nujno potrebno, saj je še vedno 40% vseh voznikov motornih vozil, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, dejanskih povzročiteljev nezgode. Za hujše posledice nezgod pa so poleg neprimernega znanja ali obnašanja voznikov krivi tudi drugi faktorji, celo prometna infrastruktura, kot so številni prometni znaki, previsoki robniki, in podobno, šokantno pa je, koliko voznikov enoslednih motornih vozil se na cesto odpravi pod vplivom alkohola. V povprečju so namreč motoristi – povzročitelji nezgod v krvi imeli kar 1,26 grama alkohola na kilogram telesne teže.
Centri varne vožnje pa so v zadnjih letih postali več, kot le kraji, kamor so sodniki napotili tiste s pretežko nogo, ki so jih možje postave pri tem tudi večkrat ujeli. Vedno bolj je namreč razširjeno mnenje, da je usposabljanje ali zgolj osvežitev znanja vožnje z motorjem pred začetkom sezone zelo pomembno, če ne bistveno za dober začetek in predvsem nadaljevanje užitkov v vožnji z motorjem ali mopedom.
Brane Legen, dolgoletni inštruktor varne vožnje in tudi sam motorist pozdravlja takšno razmišljanje in še dodaja, naj vozniki motornih vozil ne računajo na druge udeležence v prometu, da bodo pozorni nanje in bodo pravočasno reagirali oziroma se ustavili, temveč so zase in svoja življenja v prvi vrsti odgovorni motoristi sami.
V dobri uri, kolikor je trajal posvet, so sogovorniki ugotovili, da sicer je prišlo do napredka na področju motociklizma in predvsem osveščanja voznikov enoslednih motornih vozil, vendar pa še zdaj ni čas za lovorike, temveč je treba še bolj zavihati rokave in nadaljevati, tako z osveščanjem kot z izobraževanjem, precej pa bi bilo dobro postoriti tudi na področju zakonodaje, predvsem glede podeljevanja vozniških dovoljenj za različne zmogljivostne razrede motornih vozil.