Jesen je lepa, temperature so še sprejemljive voznikom enoslednih motornih vozil, saj se čez dan ogreje tudi do 16 stopinj. Po drugi strani je zjutraj megla, zato je vozišče spolzko, talne označbe in pokrovi kanalizacijskih jaškov še bolj, vozniki drugih motornih vozil so že malo pozabili na voznike enoslednih motornih vozil (in kolesarje). Hkrati se dostava (tudi pošte) v večjih slovenskih mestih v tem času še vedno izvaja z enoslednimi motornimi vozili, praviloma skuterji, z majhnimi dimenzijami pnevmatik, praviloma brez sistema ABS, brez sistema “cornering ABS”, brez sistema TCS. Problem je še večji zato, ker dostavljavci na enoslednih motornih vozilih ne vozijo samo od doma do službe/šole/fakultete in nazaj, pač pa so v prometu udeleženi po osem in več ur dnevno.

Vožnja enoslednega motornega vozila (EMV) izven naselja in v naselju sta dva popolnoma različna svetova. Nedvomno je vožnja EMV v urbanem okolju zahtevnejša od vožnje na odprtih odsekih cest, izven naselja. Predvsem zato, ker se v urbanem okolju na omejenem prostoru srečuje (križa, prepleta, združuje in odceplja) veliko število različnih vrst (po hitrosti in masi) udeležencev v prometu. Prav tako se v naselju in izven naselja razlikujeta tudi prevladujoča tipa EMV. Izven naselja je to motorno kolo, v naselju pa skuter. Ob tem imamo v urbanem okolju potencialno nevarne situacije in lokacije, ki jih na odprtih odsekih cest izven naselja ni.

Množičnost EMV v Atenah.

Pričujoč prispevek ne more obdelati vseh potencialno nevarnih situacij in lokacij, ki lahko nastopijo v urbanem okolju, ker je njihov obstoj odvisen od velikega števila dejavnikov (velikosti naselja, številčnosti posamezne vrste udeležencev v prometu, odstotku težkih tovornih vozil v strukturi prometnega toka, obstoju in razvitosti javnega potniškega prometa, značaju in obnašanju voznikov dvoslednih motornih vozil, klimatskih razmer, …). Zato so v nadaljevanju prispevka navedene samo najpogostejše potencialno nevarne situacije in lokacije v urbanem okolju, s predlogi za njihovo omilitev s strani voznikov EMV.

Potencialno nevarne situacije v naseljih so:

  • nagla sprememba prometnega pasu voznika dvoslednega motornega vozila: na mestnih večpasovnih cestah prihaja tudi do vzporedne vožnje dveh motornih vozil na dveh prometnih pasovih, pri tem pa se lahko voznik EMV znajde v mrtvem kotu drugega vozila. Pojav osebnih avtomobilov s sistemi za nadzor mrtvega kota je privedel do tega, da vozniki vse redkeje obračajo glavo proti levem (ali desnem) prometnem pasu, da bi preverili, kaj se dogaja poleg njih. Žal, dva objekta ne moreta zasedati istega prostora ob istem času. Ko osebni avtomobil udari v voznika EMV pri spremembi prometnega pasu, vedno izgubi voznik EMV in nikoli voznik osebnega avtomobila,
  • levi zavijalci v križišču: voznik osebnega avtomobila, ki v križišču zavija v levo, lahko oceni hitrost vašega približevanja iz nasprotne smeri samo na osnovi hitrosti povečevanja vaše silhuete, kar je zahtevno. Če je voznik osebnega avtomobila napačno ocenil vašo hitrost, bo speljal v napačnem trenutku in vam izsilil prednost. To je lahko usodno za vas. Mnogi vozniki EMV lahko povedo zgodbo o tem, kako so se komaj izognili trku z osebnim avtomobilom, ki je v križišču zavijal v levo. Obstajajo tudi vozniki EMV, ki vam lahko povedo zgodbo o dejanskemu trku z vozilom, ki je zavijalo v levo v križišču. Na žalost, obstajajo tudi vozniki EMV, ki vam svoje zgodbe ne morejo povedati. Križišču, v katerem vidite leve zavijalce, se približujte premišljeno, počasi in v nizkem prestavnem razmerju (če imate tak menjalnik), v katerem lahko vedno pospešite ali upočasnite. Priporočilo avtorja tega prispevka je – ne trobite takim voznikom ker takoj, ko slišijo zvočni signal, refleksno obstanejo na mestu in vam dodatno otežijo situacijo, kot fizična ovira na vaši krivulji vožnje. Opazujte jih in predvidite njihov prometni manever!
  • zavijanje vozila brez utripalk: zavijanje vozila pred vami brez utripalk je lahko nevarno za vas, ne glede na to, ali gre za levo ali desno zavijanje, saj voznik takrat lahko zavira samo ”pasivno” (s prestavnim razmerjem) in ne ”aktivno” (z aktiviranjem zavornega sistema),
  • pešci, ki nenadno prečkajo cesto izven prehodov za pešce: predstavljajo nevarnost, ker jih ne pričakujete,
  • vožnja mimo ustavljenega avtobusa na postajališču na vozišču: pozor, potniki lahko izstopijo iz avtobusa tudi na sprednjih vratih in jih ne boste videli, ko bodo začeli prehajati preko ceste. Še posebej morate biti pozorni pri vožnji mimo šol. Neredko starši pustijo otroke na primer na križišču in po pozdravu s starši otrok ne more takoj pravilno reagirati, saj vas ne pričakuje. Razen tega lahko v semaforiziranih križiščih ne glede na to, katera luč gori, otroci stečejo preko ceste, takoj ko na nasprotni strani zagledajo starša in se tako znajdejo na vaši krivulji gibanja,
  • zaviranje vozila pred vami že pri rumeni luči na semaforju: Pričakovanje in predvidevanje! Zavedajte se, da nekateri vozniki lahko pred semaforjem pričnejo zavirati že pri rumeni luči. V tem primeru boste morali močno zavirati. Vendar pozor, ne premočno, saj lahko v tem primeru kolo zablokira. ABS rešuje ta problem, še bolje pa je ugotoviti, kako se vaše EMV obnaša ob močnem zaviranju. Na ta način boste pripravljeni, ko boste morali močno pritisniti zavoro, da bi se izognili trku z vozilom pred vami. V takem primeru vas rešuje močno zaviranje ob hkratnem izogibanju oviri,
  • speljevanje z mesta pri zeleni luči na semaforju kot prvi: kot voznik EMV nikoli nimate absolutne prednosti, pa četudi jo imate! Čeprav se vam je vklopila zelena luč na semaforju, vseeno poglejte levo in desno pred speljevanjem. Čisto možno je, da bo nek voznik ”lovil zadnje mikrosekunde” zelene luči in pri tem ne bo uspešen,
  • zaviranje pred semaforiziranim križiščem: za voznika EMV je lahko zelo nevarno, če je voznik, ki vozi za njim, zaseden s svojimi ”pomembnimi nujnimi opravili” in zato ”odsoten”. Osebni avtomobili imajo “cone deformacije” in varnostne pasove, EMV jih nimajo. Ko se raztresen voznik zaleti v zadnji del EMV, njegov voznik ni zaščiten niti v primeru trka z majhno hitrostjo. Pri zaviranju v semaforiziranem križišču zato glejte vzvratni ogledali in opazujte vozilo, ki vozi za vami!
  • nenadno odpiranje vrat vozila: v primeru vzporednega parkiranja vozil ob robu vozišča, lahko povzroči podzavestno reakcijo voznika EMV – sunkovito zavijanje v levo, pri tem pa je trk z vozilom iz nasprotne smeri neizogiben. Kolesarji se že ves čas ubadajo s tem problemom, toda ta situacija je še bolj nevarna za voznike EMV, ki vozijo hitreje od kolesarjev. Če imate čas, presodite, ali je varneje zavirati ali zaviti na nasprotni prometni pas,

Predvidevanje – Ali je v katerem od parkiranih vozil voznik, ki bo odprl vrata?

  • sunkovita in nenapovedana (brez štirih utripalk) zaustavitev vozila na vozišču: zaradi vstopa in izstopa potnikov povzroči nevarno situacijo, ker je ne pričakujete,
  • uporaba mobilnih telefonov voznikov dvoslednih motornih vozil: to predstavlja izrazito distrakcijo (ne samo zaradi ene roke manj na volanu, temveč tudi zaradi odsotnosti misli in celo odsotnosti pogleda na cesto). Ampak to je pač tako, nekateri vozniki so ”zelo pomembne in zelo zaposlene osebe”, ki morajo čim več stvari urediti med vožnjo, na drugi strani pa so vozniki EMV, ranljivi udeleženci v prometu. Ko vidite osebni avtomobil, ki ga zanaša levo-desno, je to znak, da voznik ne gleda na cesto. Je pa uporaba mobilnega telefona med vožnjo ena od stvari, za katero policist voznikov EMV ne more kaznovati, ker ga enostavno ne uporabljajo.

Potencialno nevarne lokacije v naseljih so:

  • jekleni pokrovi kanalizacijskih jaškov: na vozišču so lahko zelo spolzki, še posebej v mokrih razmerah in v krivinah. Ne glede na to, ali vam zdrsne sprednje ali zadnje kolo, je včasih to komaj opazno, lahko pa je tudi zelo grobo. Grobi zdrs privede do izgube nadzora nad EMV in praviloma do padca voznika,

Spolzek kanalizacijski pokrov – pozor, če je vlažno in
če se vam nahaja na trajektoriji vožnje pri zavijanju.

  • udarne jame, razpadajoče vozišče, oljni madeži, odpadlo listje na vozišču: vse to povečuje možnost izgube nadzora voznika nad EMV,
  • talne označbe velikih površin in brez protizdrsnih lastnosti: so lahko, še posebej v mokrih razmerah, zelo spolzke. Poskusite se izogibati zaviranju na njih in pazite pri zavijanju preko njih,

Pozor pri zavijanju preko talnih označb velikih površin, še posebej v mokrih razmerah.

  • led in luže: lahko povzročijo zdrs ali akvaplaning, zaradi česar vozniki EMV lahko zgubijo nadzor nad svojim vozilom, kar praviloma povzroči padec.
  • neravna površina vozišča, neustrezno krpanje vozišča in kolesnice: lahko povzročijo, da voznik zgubi nadzor nad vozilom in prometno nesrečo s težkimi posledicami. To še posebej velja za EMV z majhnimi dimenzijami pnevmatik,
  • železniške ali tramvajske tirnice: čeprav je njihov zgornji rob na isti višini kot vozišče, so tirnice praviloma zelo spolzke in lahko povzročijo zdrs kolesa, še posebej prevožene pod ostrim kotom,

Potencialno spolzke tramvajske tirnice – še posebej, če jih prečkamo pod ostrim kotom.

Pripravljenost na nevarnosti na cesti lahko pomaga, da se izognete prometni nesreči, ko boste naslednjič upravljali EMV. Obstaja kar nekaj stvari, ki jih lahko naredite, da boste pripravljeni na nevarnosti na cesti:

  • vozite takrat, ko je promet redek – če je to le možno, to vam bo dalo več prostora za manevriranje v primeru, ko se bo potrebno izogniti nevarnosti,
  • ne delajte sunkovitih gibov – to je še posebej pomembno na spolzkih površinah, ker lahko izgubite ravnotežje,
  • uporabljajte obe zavori – pazite, da sprednjo zavoro uporabljate nežno oziroma ”z občutkom”, da ne bi blokirali kolesa. Na enak način uporabljajte tudi zadnjo zavoro,
  • vozite najmanj na razdalji ”dveh sekund” za vozilom pred vami – to oddaljenost potrebujete za reagiranje in pravočasno zaustavitev,
  • poskušajte biti čim krajši čas v mrtvem kotu drugih vozil – na ta način ste varnejši,
  • poskušajte se izogibati udarnim jamam, razpadajočemu vozišču in oljnim madežem – če ne gre, uporabite tehniko ”prevoza preko ovir”,
  • uporabljajte vzvratni ogledali – še posebej pri menjavi prometnih pasov in pri zaviranju pred semaforiziranim križiščem,
  • vožnja mimo vzporedno parkiranih vozil – vozite v položaju, ki omogoča varnostno cono, če voznik nepričakovano odpre vrata,
  • bodite vidni – ker je vidnost (opaznost) izrednega pomena pri vožnji v urbanem okolju. Vozite v oblačilih svetle barve in razmislite o nošenju odsevnega jopiča, s čimer povečate svojo vidnost drugim voznikom,
  • bodite pozorni ves čas vožnje – četudi vozite po cestah ali ulicah, ki jih dobro poznate. Res je, da se ulice ne spreminjajo, spreminjajo pa se pogoji vožnje in prometne razmere na njih!
  • izogibajte se distrakcijam (motnjam) – motena vožnja je nevarna v vseh okoljih, še posebej pa je rizična v urbanem okolju. Izogibajte se uporabi elektronskih naprav in drugih dejavnostih, ki vašo pozornost odvračajo od ceste. Držite obe roki na krmilu in osredotočite se na promet okoli vas,
  • poskušajte predvideti spremembe prometnih pasov in zavijanja drugih vozil – pri vožnji v urbanem okolju bodite pripravljeni na pogoste spremembe prometnih pasov in zavijanja drugih vozil. Poskušajte predvideti te prometne manevre drugih voznikov, z opazovanjem njihovih utripalk in z opazovanjem obnašanja voznikov. Zgodaj in jasno izrazite svoj namen, ko spreminjate prometne pasove ali zavijate,
  • zavzemanje položaja EMV na prometnem pasu – je ključnega pomena, enako kot ohranjanje razdalje do vozila pred vami. Če je le možno, zavzemite tak položaj na prometnem pasu, ki vam bo omogočil hitrejšo reakcijo v nepričakovanih prometnih situacijah, ki jih bodo – namerno ali nenamerno – povzročili drugi udeleženci v prometu. Primer: v kolikor se približujete križišču, v katerem je možno desno zavijanje, zavzemite (ob ustrezni varnostni razdalji) položaj ”malo bolj levo”, saj na ta način pridobite nekaj več prostora za izvedbo prometnega manevra izogibanja vozilu pred seboj, ki je sunkovito zavilo v desno, nakar se je voznik premislil in se sunkovito vrnil nazaj, ker je ugotovil, da zgrešil križišče. Primerov je veliko, pozornosti pa nikoli odveč!
  • vožnja s popolno motoristično opremo – vam lahko reši življenje. Vožnja z 90 km/h na mestni štiripasovnici ali na avtocesti – razlike ni. 90 km/h je 90 km/h! Motoristična čelada ni edini del opreme, v to sodijo še tudi motoristična oblačila in obutev,
  • kvalitetne pnevmatike – vse sile z EMV na vozišče in iz okolice na EMV se prenašajo preko dveh stičnih površin, ki sta pri skuterju velikosti osebne izkaznice. Vaša zavorna razdalja je odvisna od kakovosti teh stičnih površin.

Problem nizke ravni prometne varnosti EMV je zaznaven v vseh državah EU. Še posebej v mediteranskih državah, v katerih zaradi ugodnih klimatskih razmer motoristična sezona traja praktično celo leto. Po stopnji prometne nevarnosti EMV izstopata Grčija in Italija, vendar tudi v drugih mediteranskih državah stanje ni bistveno boljše. Po vsej verjetnosti je eden od vzrokov za tako stanje tudi ta, da se v mediteranskih državah EMV uporabljajo kot vsakodnevno prevozno sredstvo, na severu pa je uporaba omejena na vikende, bolj za užitek.

O EMV tudi v Resoluciji o varnosti cestnega prometa

Problematike prometne varnosti EMV se zelo dobro zavedamo tudi v Sloveniji. V Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP23–30) se EMV navajajo na 18 mestih. Po resoluciji vozniki EMV predstavljajo enega od devetih stebrov varnega prometnega sistema oz. enega od štirih nacionalnih stebrov. Glede na dejstvo, da se število EMV v zadnjih desetih letih neprestano povečuje, je v resoluciji navedenih kar nekaj konkretnih ukrepov za izboljšanje njihove prometne varnosti, ki izhajajo iz obstoječih izkušenj z nekaterimi ukrepi in nekaterih predlogov novih ukrepov (točka 3.6.2.3.3). Med njimi tudi prilagoditev zakonodaje za varnejšo mobilnost voznikov EMV, prilagoditev pogojev za pridobitev dovoljenja za učitelja in trenerja varne vožnje za usposabljanje kandidatov za voznike in voznike EMV ter preučitev možnosti uvedbe obvezne motoristične zaščitne opreme po vzoru Pravilnika o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil.

Pravilno opremljen voznik EMV – motoristična čelada, rokavice, oblačila, obuvala, odsevni jopič in dodatni odsevniki na kovčku za prevažanje blaga.

Najbolj izpostavljena skupina EMV so vsekakor vozniki dostavnih EMV, ki ne vozijo le na relaciji dom – služba/šola/fakulteta in nazaj, temveč so vsakodnevno udeleženi v prometu po osem ur in več. Ne glede na to, za vse veljajo enaka merila, enaka pravila in enaki predpisi. Te anomalije je ugotovila tudi Evropska Komisija, zato je podprla prijavo Erasmus+ projekta SaferDeli (ki je akronim za Varnejše obnašanje voznikov enoslednih dostavnih vozil z uporabo digitalnega in multidisciplinarnega usposabljanja), ki ga vodi University of West Attica iz Aten, med člani konzorcija pa je tudi Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Namen projekta je izboljšati varnost voznikov dostavnih EMV s pomočjo dodatnega praktičnega ter on-line usposabljanja.

Avtor prispevka je Prof. Dr. Tomaž Tollazzi, univerzitetni profesor za področje prometno varnega načrtovanja cestne infrastrukture in motorist
Fotografije: Tomaž Tollazzi in Dreamstime
Prispevek je delno nastal s povzemanjem posameznih navedb iz knjige Akademija sigurne vožnje motocikla, avtorjev Mladena Stjepana Vitkovića in Tomaža Tollazzija.