Na sliki: Damjan Skok (Policija), mag. Saša Jevšnik Kafol (AVP), David Fernández Sifres (DGT, Španija), Jenny Carson (ETSC) in dr. Saša Kuhar (AVP)

(Ljubljana, 5. oktober 2026) – Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) in Evropski svet za varnost prometa (ETSC) sta v sodelovanju z Zavod VOZIM danes v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco PIN Talk z naslovom »Vpliv motilcev pozornosti na prometno varnost«. Dogodek je potekal ob začetku nacionalne preventivne akcije Osredotoči se na cesto, ki od 5. do 11. oktobra 2026 opozarja na nevarnosti uporabe telefona in drugih dejavnosti, ki med udeležbo v prometu odvračajo pozornost.

Udeležence sta v uvodu pozdravila mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP, in Damijan Leskovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energijo. V svojih uvodnih nagovorih sta poudarila pomen sodelovanja različnih deležnikov pri izboljševanju prometne varnosti ter celovitega pristopa k zmanjševanju motenj pozornosti v prometu.

Na dogodku so strokovnjaki iz Slovenije in tujine predstavili podatke, raziskave in prakse s področja voznikove pozornosti, uporabe telefona med vožnjo, nadzora ter novih tehnoloških rešitev.

 Slovenski podatki: pozornost med vožnjo ni vedno popolna

Rezultati spletne ankete AVP Kaj se dogaja za volanom?, v kateri je sodelovalo 1.180 voznikov, razkrivajo, da je nepozornost med slovenskimi vozniki zelo razširjena. Kar 82,8 % sodelujočih priznava, da v zadnjem mesecu med vožnjo niso bili povsem osredotočeni, tretjina (32,3 %) pa je nepozorna občasno ali pogosteje.

Glavni vir motenj ostaja mobilni telefon — skoraj polovico voznikov (46,2 %) premotijo obvestila, dobra četrtina pa jih med vožnjo piše sporočila ali brska po družbenih omrežjih. Poleg telefona voznike motijo tudi druge dejavnosti, kot so hrana, pijača ali urejanje videza (48,8 %), posledično pa je več kot polovica sodelujočih (50,4 %) že prepozno opazila prometno signalizacijo.

Udeleženci ankete zato močno podpirajo strožji nadzor: kar 87,4 % bi jih podprlo pogostejši nadzor nad uporabo telefona v roki, medtem ko ima prepoved prostoročnega telefoniranja, z izjemama klicev na številki 112 in 113, le 40,3-odstotno podporo. Kot omenjeno, je v anketi sodelovalo 1.180 voznikov, da so v zadnjih 12 mesecih vozili osebni avtomobil v Sloveniji. Ker je šlo za prostovoljno spletno anketo in neverjetnostni vzorec, rezultati niso reprezentativni za vse voznike v Sloveniji, temveč opisujejo odgovore sodelujočih. Rezultati ankete ne dokazujejo vzročne povezave med posameznimi motilci in prepoznim opažanjem signalizacije, opozarjajo pa na pomen stalne osredotočenosti na prometno okolje.

»Pozornost je omejen vir. Motnja je lahko vizualna, fizična ali kognitivna – oči niso na cesti, roke niso pri vožnji ali pa so misli usmerjene drugam. Za varno vožnjo zato potrebujemo vse tri: pogled na cesti, roke pri vožnji in misli pri dogajanju okoli nas,« je poudarila dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP.

Policija: pomembna sta učinkovit nadzor in jasna pravila

Damjan Skok iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je predstavil pogled Policije na odvračanje pozornosti ter razvoj nadzora uporabe naprav med vožnjo. Posebej je izpostavil zakonsko ureditev uporabe naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila.

Predstavil je spremembe zakonodaje – 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ureja prepoved uporabe naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, in podatke o nadzoru pred in po zaostritvi določb ter opozoril tudi na vprašanja, ki se pojavljajo pri razlagi materialnega dela predpisa v praksi. Pomemben del prihodnjega nadzora predstavljajo tudi tehnične možnosti, vključno z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence.

ESRA3: med stališči in vedenjem obstaja razkorak

Uta Meesmann in Isabel Verwee z belgijskega inštituta Vias sta predstavili evropski pogled na odvračanje pozornosti, tudi na podlagi mednarodne raziskave ESRA3, ki je leta 2023 zajela več kot 37.000 udeležencev iz 39 držav.

Uta Meesmann je predstavila podatke o uporabi mobilnih telefonov med vožnjo. Raziskava kaže, da je kljub nizki sprejemljivosti uporabe telefona v roki med vožnjo takšno vedenje še vedno pogosto. V Evropi telefon v roki uporablja od približno 15 do 49 odstotkov voznikov, pri čemer so deleži višji med mlajšimi vozniki in moškimi.

Slovenija pri uporabi telefona med vožnjo izstopa. 29 odstotkov slovenskih voznikov je poročalo o telefoniranju z napravo v roki, evropsko povprečje pa je 22 odstotkov. Prostoročno je telefoniralo 64 odstotkov slovenskih voznikov, evropsko povprečje je 51 odstotkov. Hkrati 82 odstotkov vprašanih v Sloveniji podpira prepoved uporabe telefona v roki med vožnjo.

Podatki tako kažejo na razkorak med stališči in dejanskim vedenjem ter poudarjajo pomen izobraževanja, ozaveščanja in učinkovitega nadzora.

Isabel Verwee je predstavila pomen evropskega sodelovanja in izmenjave dobrih praks. Evropska listina o varnosti v cestnem prometu (ERSC), ki jo vodi Evropska komisija, povezuje več kot 4.000 javnih in zasebnih organizacij, ki izvajajo ukrepe in pobude za izboljšanje prometne varnosti. Takšne povezave omogočajo izmenjavo znanja, izkušenj in praks med različnimi organizacijami ter državami.

Evropski pogled: pozornost voznikov in novi izzivi tehnologije

Jenny Carson iz ETSC je predstavila širši evropski kontekst prometne varnosti in podatke programa PIN o številu smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v državah EU. Posebno pozornost je namenila nadzoru uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ter podatkom o številu izdanih glob oziroma kazni za ta prekršek.

Opozorila je tudi na zaslone in infotainment sisteme v vozilih, ki predstavljajo nov vidik odvračanja pozornosti. Pri tem se odpira vprašanje, kako naj se prometnovarnostni vidik upošteva pri razvoju in uporabi vedno bolj kompleksnih informacijskih sistemov v vozilih.

Nadzor lahko pomeni več kot le kazen

Španija: umetna inteligenca dopolnjuje nadzor

David Fernández Sifres iz španske Generalne direkcije za promet (DGT) je predstavil izkušnje Španije z avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov. Po podatkih, predstavljenih na konferenci, v Španiji ocenjujejo, da so motilci pozornosti prisotni pri približno 30 odstotkih vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Tradicionalni nadzor policistov ima pri odkrivanju motenj pozornosti svoje omejitve, saj je takšne prekrške težko zaznati, razpoložljivi viri za nadzor pa so omejeni.

Španski Nacionalni center za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov (CTDA), ki deluje od leta 2008, zato uporablja avtomatiziran sistem. Kamere zajamejo fotografije, posnetki pa se v CTDA s pomočjo umetne inteligence najprej filtrirajo, nato pa jih v dvostopenjskem postopku pregledajo še ljudje.

Po predstavljenih podatkih se je sistem izkazal za uspešnega: ugovor je bil vložen v 4,57 odstotka primerov izrečenih kazni, pritožba pa v 1,46 odstotka primerov.

Primer Španije je pokazal eno od možnosti, kako lahko tehnologija dopolni klasične oblike nadzora in omogoči bolj sistematično odkrivanje prekrškov, ki jih je pri običajnem policijskem nadzoru težje zaznati.

Dr. Leanne Savigar-Shaw z Univerze Staffordshire je predstavila raziskovalni vidik nadzora uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Odprla je vprašanje, ali lahko nadzor in izvrševanje predpisov dosežeta več kot zgolj odvračanje od prekrškov zaradi strahu pred odkritjem in kaznovanjem.

Na podlagi raziskav vedenja voznikov, policijskega nadzora in ukrepov za izboljšanje prometne varnosti je predstavila možnost, da neposredni stiki pri nadzoru oziroma stiki, izvedeni s pomočjo tehnologije, postanejo tudi priložnost za izobraževanje, spodbujanje odgovornega odnosa do prometne varnosti ter krepitev zaupanja in legitimnosti nadzora.

Ob tem je izpostavila tudi omejitve takšnega pristopa. Izboljševanje prometne varnosti zgolj z ukrepi nadzora in izvrševanja predpisov ni enostavno, zato so potrebni širši in med seboj povezani ukrepi.

Od podatkov in raziskav do konkretnih rešitev

Na konferenci so se tako povezali različni pogledi – od slovenskih podatkov in izkušenj Policije do evropskih raziskav, raziskovalnih ugotovitev ter konkretnih primerov uporabe tehnologije pri nadzoru.

Skupna tema predstavitev je bila, da odvračanje pozornosti ni omejeno zgolj na uporabo mobilnega telefona. Motnja je lahko vizualna, fizična ali kognitivna, njen vir pa so lahko telefon, drugi elektronski sistemi in zasloni, različna opravila med vožnjo ali misli, ki niso usmerjene v prometno dogajanje.

Učinkovito preprečevanje zato zahteva več medsebojno povezanih pristopov: preventivo in ozaveščanje, raziskovanje vedenja, jasna pravila, učinkovit nadzor ter premišljeno uporabo novih tehnologij.

Okrogla miza: kako zmanjšati razkorak med vedenjem in zavedanjem?

V zaključnem delu konference so v okrogli mizi sodelovali mag. Saša Jevšnik Kafol (AVP), Damjan Skok (Policija), Jenny Carson (ETSC), David Fernández Sifres (DGT, Španija) in Dr. Leanne Savigar-Shaw. Razprava je bila namenjena vprašanju, kako ugotovitve raziskav in izkušnje različnih držav prenesti v učinkovitejše ukrepe.

Med drugim so odprli vprašanja učinkovitosti nadzora, možnosti uporabe umetne inteligence in drugih tehnologij, vloge preventive ter potrebe po širšem obravnavanju motenj pozornosti – tudi v povezavi z vedno bolj kompleksnimi sistemi v vozilih.

Poseben izziv ostaja razkorak med tem, kar udeleženci v prometu prepoznavajo kot nevarno, in njihovim dejanskim vedenjem. Podatki slovenske ankete AVP in raziskave ESRA3 kažejo, da se pomen osredotočenosti na vožnjo dobro prepoznava, vendar se to ne odraža vedno v vsakodnevnem ravnanju. Izkušnje (žal) kažejo, da so vozniki previdnejši pri svojem ravnanju, če imajo občutek, da so kontrolirani in da obstaja možnost sankcij. Torej nas čaka še veliko dela na področju prometne kulture, predvsem pa, da časa, ki ga preživimo na cesti, ne dojemamo kot »izgubljeni čas« v smislu produktivnosti, ampak mora biti na prvem mestu varnost.

Osredotoči se na cesto. Ko vozimo, vozimo. Telefon lahko počaka. Življenje ne.

Fotografije z dogodka: STA