V jesenskem času se krajša dan, pogosto je megla, hitreje se stemni in vremenske razmere povzročajo slabše razmere na cesti. Vse te okoliščine zahtevajo od voznikov, da so med vožnjo bolj zbrani in previdni, ker je vidljivost slabša, cestišče pa je pogosto vlažno in posuto z listjem. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da je vozilo tehnično brezhibno in ustrezno opremljeno, da tudi v slabih vremenskih razmerah omogoča varno udeležbo v cestnem prometu.

Pomembne stvari, na katere moramo biti pozorni pred zimo in ki vplivajo na varnost v prometu, so:

– osvetljevanje vozila,

– preglednost iz vozila in zimska tekočina za pranje stekla,

– ustrezne pnevmatike in

– tehnična brezhibnost vozila.

Na določene stvari lahko vplivamo sami, nekatere posege pa je bolje prepustiti strokovnjakom. Priporočljivo je, da vozilo redno servisiramo in vzdržujemo.

V zimskem času je priporočljiva uporaba določene dodatne opreme in ustrezno ukrepanje

V zimskem času je v vozilu dobro imeti:

– omelo/metlico za sneg,

– sredstvo za odmrzovanje stekel,

– strgalo za led (praktična je kombinacija z omelom),

– snežne verige in

– lopato za sneg (sploh zložljivo).

Pred vožnjo v zimskih razmerah (sneg) je treba vozilo dobro očistiti. Svoje vozilo boste svežega snega najlaže očistili z omelom ali metlico za sneg. Ko se le-ta posede, pa ne bo šlo brez strgala. V avtomobilu je priporočljivo imeti sredstvo za odmrzovanje stekel oziroma strgalo za led, za čim lažjo odstranitev ledu z vetrobranskega stekla.

Zimske vremenske razmere vplivajo na varnost cestnega prometa, zato je pomembno, da vozniki pravočasno prepoznajo dejavnike, ki povečujejo tveganje za nesrečo, in potem v okviru tega pravilno in pravočasno reagirajo za preprečitev nesreče. Če je na vozišču sneg ali snežna brozga, prilagodimo varnostno razdaljo in hitrost, izogibamo se sunkovitim premikom in naglim spremembam hitrosti ter odločnim zaviranjem. V primeru nižjih temperatur okoli ledišča lahko na mostovih in viaduktih ter drugih izpostavljenih legah pričakujete poledico, kar je še posebej zahrbtno ob vožnji iz tunela na viadukt. Vozniki se morajo zavedati, da se v zimskih razmerah podaljša zavorna pot, da lahko pride do zanašanja vozila, da je v primeru nastanka poglobljenih kolesnic zaradi snega oteženo spreminjanje smeri ter da se pod brisalci nabira sneg, s čimer se poslabša vidljivost.

Če ni nujno, se ob močnem sneženju ne podajte na cesto. V kolikor pa vas take razmere ujamejo na cesti, ravnajte defenzivno, prilagodite hitrost razmeram in vašemu vozniškemu znanju (in opremi), prilagodite varnostno razdaljo, poskrbite za ustrezno vidljivost, predvidevajte in se izogibajte sunkovitim premikom z vozilom.

Osvetljevanje vozila

Ker so v zimskem času dnevi krajši, se večji del dneva vozi v mraku, ob zmanjšani vidljivosti ali megli oziroma na manj osvetljenem vozišču. Zaradi tega je pomembno, da so glavni žarometi in svetlobna oprema za osvetljevanje vozila tehnično ustrezni in da delujejo brezhibno. V takih razmerah je pomembno, da žarometi dobro osvetljujejo vozišče. Če opazite, da učinkovitost žarometov zmanjšujeta nakopičen sneg in brozga, ustavite in jih očistite (sodobni žarometi z LED svetili generirajo manj toplote in tako težje topijo sneg in led).

Zimska tekočina za pranje stekla

V jesenskem in zimskem času je posebej pomembno, da imate dovolj tekočine za pranje vetrobranskega stekla. Tekočina mora biti ustrezna, tako da ne zamrzne tudi pri nižjih temperaturah. To se lahko zgodi tudi  v šobah, ki so najbolj izpostavljene zunanjim temperaturam. Če imate možnost, takoj vklopite ogrevanje vetrobranskega stekla, zunanjih vzvratnih ogledal in zadnjega stekla. Sicer usmerite topel zrak iz ogrevanja na vetrobransko steklo.

Tekočina lahko zamrzne tudi na vetrobranskem steklu, kar lahko bistveno omeji vidljivost. To pa lahko poškoduje tudi metlice brisalcev. Gumene dele metlic lahko predvsem poškoduje primrznjenost na steklo. Če se vam to zgodi, jih odstranite skrajno počasi in pazljivo (pri tem vam lahko pomaga pršilo za odmrzovanje).

Pnevmatike

Pnevmatikam je treba posvetiti veliko pozornost, saj so le-te edina povezava med avtomobilom in cesto. Na oprijem vpliva površina stičnih točk, profil pnevmatik, material pnevmatik, vremenske in temperaturne razmere in kakovost vozišča.

Na sliki: Poškodbe na bočnici, ki lahko nastanejo ob neprevidni vožnji preko visokega robnika (skrajno levo), kar lahko pomeni tudi uničeno pnevmatiko. Optimalno napolnjena pnevmatika (od leve proti desni), pnevmatika s previsokim pritiskom (od tovarniško zahtevanega) in premalo napolnjena pnevmatika ter vpliv na obrabo in seveda na oprijem pnevmatike (površina stičnih točk).

V zimskih razmerah dobre zimske pnevmatike najbolj pripomorejo k varnosti in tehnični brezhibnosti vozila. Ustrezne pnevmatike si zagotovite pravočasno, preden padejo temperature in se pojavi sneg na vozišču. Pnevmatike z oznako  M+S (mud & snow), so namenjene za uporabo v zimskem času in zimskih razmerah. Pri letnih pnevmatikah začne gumena zmes tekalne površine pri temperaturah nižjih od 7 stopinj izgubljati prožnost. Posledica tega je slabši oprijem na vozišču, slabša vodljivost vozila in daljša zavorna pot. Pri zimskih pnevmatikah tekalna površina tudi pri nizkih temperaturah ostane mehka in prožna, kar omogoča boljši oprijem, krajšo zavorno pot in varnejšo vožnjo. Lamele omogočijo boljši oprijem na zasneženem vozišču.

Oznake na pnevmatikah

Zimske, poletne ali celoletne?

Vir grafik: Primotehna

Tehnična brezhibnost vozila

Določeno opremo in naprave na vozilu lahko preverite sami, kot na primer: stanje metlic brisalcev, ustrezen nivo olja, ustrezen nivo hladilne tekočine, tlak v pnevmatikah itd. So pa svari, ki jih je bolje prepustiti strokovnjaku, kot na primer: ustreznost in nastavitev podvozja, stanje akumulatorja, ustreznost hladilne tekočine, delovanje prezračevalnega sistema, delovanje motorja, zavor itd. Posebej še ustrezno delovanje akumulatorja je pozimi pomembno, saj je ob zagonih pri nižjih temperaturah bolj obremenjen.

Za nizke temperature je pomembno, da je v motorju ustrezna hladilna tekočina. Pozimi je posebej pomembno, da dobro deluje ogrevalni in prezračevalni (klimatizacijski) sistem, ki omogoča, da se led na steklih ustrezno in pravočasno odtali ter da je vetrobransko steklo tudi v vlažnem okolju vselej suho in pregledno tudi z notranje strani.

Nevarnosti pri vožnji po poledenelem vozišču

Določila v zvezi s pnevmatikami v Pravilniku o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 16/22 in 58/22) so:

»23. člen

(dodatne zahteve glede pnevmatik)

(1) Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila vpisane v ustrezni rubriki ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila, razen v primeru namestitve pnevmatik z večjo nosilnostjo ali višjo kategorijo hitrosti.

(2) Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t in največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h, morajo biti, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

(3) Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in vozilih in največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h, morajo biti, poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste, zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.

(4) Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.«

»25. člen

(globina kanalov v dezenu pnevmatik)

(1) Globina glavnih kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini pnevmatik na vozilih kategorij L najmanj 1 mm, na vozilih kategorij M1 in N1 ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, in na drugih vozilih najmanj 2 mm.

(2) Razlika v globini glavnih kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.

(3) Prvi odstavek tega člena ne velja za starodobna vozila, ki so bila originalno opremljena s pnevmatikami, katerih globina kanalov v dezenu pnevmatik je bila pri novih pnevmatikah manjša od s tem pravilnikom določene, če se taka vozila ne uporabljajo na javnih cestah. Ne glede na prejšnji stavek se taka vozila lahko uporabljajo predvsem na relijih veteranov ali podobnih prireditvah.

(4) Kanali v dezenu pnevmatik se lahko narezujejo le pri pnevmatikah, ki so za to predvidene in imajo na boku oznako »REGROOVABLE« ali temu ustrezno oznako njihovega proizvajalca.

(5) Pnevmatike za vozila kategorij M1, N1 in L se ne smejo narezovati.

(6) Narezane pnevmatike se ne smejo uporabljati na prednjih oseh motornih vozil in na vozilih za prevoz nevarnega blaga.«

»46. člen

(zimska oprema motornih vozil)

(1) Zimsko opremo motornih vozil kategorij M1, N1, L5e, L6e in L7e sestavljajo:

  1. zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
  2. poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki ali naprave. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

(2) Zimsko opremo motornih vozil kategorij N2, N3, M2 in M3 sestavljajo:

  1. zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
  2. poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki ali naprave. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

(3) Vozila iz prejšnjega odstavka morajo imeti v zimski opremi še lopato.

(4) Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

(5) Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M + S« ali »M.S« ali »M&S« ali piktogram »simbol snežinke« in so pnevmatike, katere profil (dezen), sestava ali struktura tekalne plasti so načrtovani predvsem za doseganje večje učinkovitosti v snežnih razmerah od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno učinkovitost pri speljevanju ali ohranjanju motornega vozila v gibanju.

(6) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se štejejo za zimsko opremo motornih vozil, ki so v cestnem prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, tudi samo poletne pnevmatike z globino glavnih kanalov dezena pnevmatik najmanj 3 mm. Priobalno območje je v skladu s tem pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):

–        R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp – Črni kal;

–        R1 208 – odsek 1434 Črni kal – Aver;

–        R2 208 – odsek 1059 Aver – Gračišče;

–        R3 626 – odsek 3726 Gračišče – mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

(7) V cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.«

»47. člen

(kategorija hitrosti zimske pnevmatike)

Kategorija hitrosti zimske pnevmatike mora ustrezati zahtevam iz 5.2.3.2.2 točke Pravilnika ZN št. 142.«

»Pravilnik ZN št. 142 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na namestitev pnevmatik

5.2.3.2.2 pri vozilih, ki so običajno opremljena z navadnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami, pri čemer simbol hitrostnega razreda zimske pnevmatike ustreza hitrosti, ki je večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje). Če pa je največja konstrukcijsko določena hitrost vozila večja od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih zimskih pnevmatik, je v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo z najnižjo vrednostjo največje hitrostne zmogljivosti nameščenih zimskih pnevmatik;«

Določilo Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.) je:

»29. člen

(zima in zimske razmere)

(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5) Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

(6) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.

(7) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila v skladu z določbo drugega odstavka tega člena.

(8) Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

(9) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(10) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju z določbami prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 evrov. Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, katerega voznik pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju z določbami prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena.«