8. 1. 2013
Evropski svet za varnost prometa (ETSC) je objavil dokument v okviru panevropskega projekta BIKE PAL, ki opredeljuje potrebo po izboljšanju prometne varnosti kolesarjev s poudarkom na zaščiti ranljivih udeležencev v cestnem prometu tako kot opredeljuje politika Evropske komisije na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020. Evropski parlament je predlagal lastne iniciative za izboljšanje varnosti kolesarjev ter pozval Evropsko komisijo ter države članice naj obravnavajo pešce ter kolesarje kot sestavni del prometnega sistema. Z vidika zaščite ter večje vidljivosti predlagajo, naj kolesarji v večernih urah ter izven naselij nosijo zaščitno čelado ter opremo za boljšo vidljivost ter večjo varnost.

 

Izboljšanje varnosti kolesarjenja v Evropski uniji
8. 1. 2013

Evropski svet za varnost prometa (ETSC) je objavil dokument v okviru panevropskega projekta BIKE PAL, ki opredeljuje potrebo po izboljšanju prometne varnosti kolesarjev s poudarkom na zaščiti ranljivih udeležencev v cestnem prometu tako kot opredeljuje politika Evropske komisije na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020. Evropski parlament je predlagal lastne iniciative za izboljšanje varnosti kolesarjev ter pozval Evropsko komisijo ter države članice naj obravnavajo pešce ter kolesarje kot sestavni del prometnega sistema. Z vidika zaščite ter večje vidljivosti predlagajo, naj kolesarji v večernih urah ter izven naselij nosijo zaščitno čelado ter opremo za boljšo vidljivost ter večjo varnost.

Ukrepe za večjo varnost kolesarjev namenjajo trem kategorijam prometnega sistema: cestni infrastrukturi, vozilom ter kulturi obnašanja udeležencev cestnega prometa.

Cestna infrastruktura je eden izmed najpomembnejših elementov varnosti kolesarjenja v cestnem prometu, ki v kombinaciji z varnim vozilo ter kulturo obnašanja udeležencev cestnega prometa doseže največji učinek varnosti. Opredeljeni so vidiki načrtovanja varne cestne infrastrukture in primerne površine za kolesarjenje na ločilnih pasovih ter v križiščih in krožnih križiščih.

Na področju varnosti osebnih vozilih se poudarja sistem inteligentnega spremljanja hitrosti (ISA), ki ima pozitiven učinek na izboljšanje varnosti cestnega prometa. Način zmanjšanja resnosti poškodb prometne nesreče med osebnim vozilom ter kolesarjem, je izboljšanje varnosti sprednjega dela vozila, uvedba samodejnega zavornega sistema v avtomobilih in varnostne blazine za kolesarje, uvedba ITS za najranljivejše udeležence cestnega prometa ter zmanjšanje mrtve točke pri tovornih vozilih.

Za varnost kolesarjev pa je pomembno vzdrževanje kolesa ter vse potrebne opreme, vključno z lučmi, uporaba zaščitne čelade ter odsevnih predmetov.
Dejstvo je, da infrastruktura in varna osebna vozila dosežejo pravi učinek le ob hkratni pravilni kulturi obnašanja udeleženca v cestnem prometu. Za kolesarje je izjemno pomembno, da poznajo prometna pravila v cestnem prometu. V ta namen se izvajajo različne preventivne kampanje s pomočjo katerih se izboljšajo znanja kolesarjev o cestnem prometu in s katerimi se promovira vožnja s kolesom.

Več o varni vožnji s kolesom v cestnem prometu ter o vseh potrebnih ukrepih za dosego večje varnosti kolesarskega prometa, si lahko preberete v spodnji priponki

Pregled varnega kolesarjenja v EU.pdf