O prihodnosti boljše varnosti v cestnem prometu razpravljali na Konferenci »Z evropskim pristopom do boljše prometne varnosti«

(Ljubljana, 23. junij 2017) V Ljubljani je potekala mednarodna Konferenca o varnosti v cestnem prometu »Z evropskim pristopom do boljše prometne varnosti«, ki sta jo organizirala Agencija za varnost prometa in Evropski svet za varnost prometa. Cilj konference je, da se v Sloveniji seznanimo z novostmi in tako lahko v bodoče implementiramo nove rešitve za povečanje varnosti v cestnem prometu. Udeleženci konference so razpravljali o upravljanju varnosti cestnega prometa, varnih vozilih, varni infrastrukturi in tudi vedenju udeležencev v cestnem prometu. Na konferenci so stališča in svoje poglede na prometno varnost predstavili tudi Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa, dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, Boštjan Šefic, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve, Milojka Celarc Kolar, ministrica za zdravje ter Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa.

Sodelujoči so se dotaknili tudi aktualnega vprašanja in sicer kako sistemsko pristopiti k izboljšanju stanja varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Strinjali so se, da so za zagotavljanje prometne varnosti  ključni strokovnost deležnikov, sistemski pristop vseh pristojnih in sodelujočih organov ter ustanov, povezovanje nacionalne in lokalne ravni, ter povezovanje preventivnih, represivnih, zakonodajnih in sistemskih ter infrastrukturnih ukrepov.

Konferenco je podprla evropska komisarka Violeta Bulc, ki se zaradi nepredvidenega podaljšanja sestanka skupine G7 konference ni mogla udeležiti. Prisotne na konferenci je nagovorila iz Bruslja: »Dogodki, kakršen je današnji, so ključni za združevanje zakonodajalcev in strokovnjakov, z namenom delitve izkušenj in znanja. Vsak dan na evropskih cestah umre 70 ljudi, to pomeni, da je pred nami še dolga pot k viziji nič smrtnih žrtev na naših cestah. Glavni izziv po celem svetu predstavljajo človeške napake v prometu, to vključuje hitrost, ki je glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom v približno 30 %, vožnjo pod vplivom alkohola in drog, v približno 25 %, naraščajoči trend motenj pozornosti med vožnjo, v kar 30 %, nevarno prehitevanje, utrujenost za volanom in druge napake, ki stanejo življenj.«

Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, je udeležencem predstavil aktivnosti agencije ter se zahvalil vsem govornikom za podporo in pomoč pri iskanju konkretnih in dolgoročnih rešitev tudi v praksi. Predvsem pa je izpostavil za zgled nekatere evropske države, ki na področju prometne varnosti uvajajo inovativne trajnostne ukrepe. »Veseli me, da so danes na dogodku z nami tudi avtor Strategije Vizije nič in drugi eminentni gostje iz cele Evrope. Prepričan sem, da bodo njihove aktivnosti v prihodnosti močno zaznamovale prometno varnost in prispevale k boljši prometni kulturi tudi na naših cestah. Pričakujem, da bomo s kakovostnimi predavanji domačih in tujih predavateljev spoznali nujnost širitve znanj v širši, slovenski in evropski prostor, pridobili močnejše partnerske mreže za izvedbo zahtevnejših, večjih projektov v Evropski uniji in Sloveniji. Saj lahko vsi ti razlogi pripomorejo k oblikovanju skupnih ambicij in vzajemnega sodelovanja na področju varnosti cestnega prometa« je še dodal.

Izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso je predstavil kazalnike prometne varnosti na ravni Evropske unije in položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami.
“Pred dvema letoma je ETSC Sloveniji podelil nagrado PIN, ki priznava zgodovinska prizadevanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Današnji dogodek s strokovnjaki iz vse Evrope in visokimi predstavniki vlade kažejo, da si Slovenija v prihodnje prizadeva za še večjo angažiranost v zvezi s prometno varnostjo – to je treba pozdraviti. Nacionalni ukrepi na področju izvrševanja zakonodaje, infrastrukture in obnašanja voznikov so ključnega pomena, vendar ima lahko Slovenija tudi pomembno vlogo na ravni EU. V letošnjem in naslednjem letu se ponujajo priložnosti za načrtovano revizijo varnostnih standardov vozil, kjer upamo, da bo Slovenija bo v teh razpravah aktivno sodelovala.« je še dodal Avenoso.

Dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo je poudaril: »”Kljub ukrepom na področju cestne infrastrukture, nadzora na cestah, preventivnih aktivnostih in izboljšavah na vozilih, pa ima pri varnosti v cestnem prometu še vedno največjo vlogo prav človeški dejavnik. Strpnost  v prometu je pomembna, zavedati se moramo odgovornosti do sebe in do drugih, predvsem ranljivejših udeležencev – kolesarjev, pešcev, otrok in starejših. Zato imamo na področju tehnološkega razvoja varnih in avtomatiziranih vozil velika pričakovanja, saj verjamemo, da bo prav inovativna tehnologija v vozilih omogočila zmanjšanje vpliva človeških napak v prometu ter na ta način bistveno izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu.”

Policija ni edina, ki mora nadzirati prometne tokove in skrbeti za prometno varnost

Boštjan Šefic, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve je v svojem nagovoru izpostavil pomen nadzora za zagotavljanje prometne varnosti: »Nadzor v prometu in prisotnost uniformiranih policistov sta pomembnih člena pri zagotavljanju varnosti, zato bo Policija v prihodnjem obdobju v največji možni meri zagotovila vidnost nadzornikov in še bolj dosledno opravljala nadzor s pomočjo tehničnih sredstev. Lani in letos je tako Policija že obnovila obsežen del svojega voznega parka, dobila je laserske merilnike hitrosti, ki omogočajo tudi meritve varnostne razdalje, ob koncu lanskega leta pa je začela poskusno uporabljati prvi skener za oglede krajev prometnih nesreč.« Poleg tehnične opremljenosti je ena od prednostnih nalog ministrstva in policije tudi kadrovska okrepitev prometne policije. Po tem, ko se je slednja vrsto let soočala s kadrovsko podhranjenostjo, se trend zaposlovanja že obrača navzgor. Šefic je še poudaril, da je vloga Policije pri zagotavljanju prometne varnosti seveda zelo pomembna, vendar pa opozoril, da Policija ni edina institucija v državi, ki mora nadzirati prometne tokove in skrbeti za prometno varnost.

Pri zagotavljanju prometne varnost ima pomembno vlogo tudi zdravstvo

Pomemben del v celovitem pristopu zagotavljanja prometne varnosti ima tudi zdravstveni sektor, predvsem pri zmanjševanju števila hudo telesno poškodovanih oseb, zagotavljanju nujne medicinske pomoči in rehabilitacije po prometnih nesrečah. Tako je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc še dodala: «Pomemben del celovitega pristopa pri zagotavljanju prometne varnosti je tudi preprečevanje udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. V zadnjih letih smo na tem področju poleg restriktivnih ukrepov uvedli tudi vrsto zdravstvenih in rehabilitacijskih ukrepov. Skupaj z ostalimi pristojnimi resorji, s stroko in nevladnimi organizacijami izvajamo tudi različne preventivne in promocijske aktivnosti (npr. 0,0 šofer, Slovenija piha 0,0), vlada pa je letos Ministrstvu za zdravje zagotovila tudi občutno več sredstev za izvajanje preventivnih aktivnosti na tem področju. Pri zmanjševanju posledic hudih prometnih nesreč pa igra vlogo tudi dostopni čas ekip nujne medicinske pomoči (NMP), kakovostna oskrba na terenu  in čim prejšnja oskrba hudih poškodovancev v ustrezni bolnišnici. To je ključnega pomena pri zmanjšanju smrtnosti in invalidnosti.«

Kako lahko preoblikujemo stališča in vedenje udeležencev v prometu

Udeleženci so v okviru razprave skušali najti odgovore na vprašanja kako lahko (pre)oblikujemo stališča in vedenje udeležencev v prometu, da bi se le-ti zavedali odgovornosti do sebe in drugih, ravnali v skladu s predpisi in spremenili prometno kulturo na bolje. Izpostavili so tudi eno izmed ključnih področij prometne varnosti, kjer prihajajo največje tehnološke spremembe, ki lahko obrnejo trend prometne varnosti na bolje, in sicer varnost vozil. Tu je moč zaznati inovativni napredek v smeri avtomatizacije vožnje in izboljšanja varnosti potnikov v vozilih ter tudi preprečevanje nevarnih dogodkov. Poleg varnosti vozil in varnega ravnanja udeležencev v prometu, pa so udeleženci konference izpostavili tudi pomembno vlogo varne cestne infrastrukture, kjer se bo v tem in v prihodnjih letih z dodatnim finančnim vložkom predvsem nadomestilo pomanjkanje vlaganj v infrastrukturo iz prejšnjih let.