(Bruselj, 16. junij 2022) Evropski Svet za varnost prometa objavil Poročilo o stanju varnosti cestnega prometa (PIN) v letu 2021. Agencija za varnost prometa (AVP) povzema nekaj bistvenih podatkov, v nadaljevanju pa navaja podrobnejše razlage za različne vrste obdelanih podatkov.

Trend smrtnih prometnih nesreč se glede na petletna drseča povprečja zmanjšuje, kljub dejstvu, da se obseg prometa (prevožene milijarde kilometrov) povečuje. Podobno kot za smrtne prometne nesreče, zaznavamo padec v daljšem časovnem obdobju tudi za prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami glede na petletna drseča povprečja. Prav tako je enak trend zaznan pri umrlih na 1 milijon prebivalcev glede na petletna drseča povprečja. Primerjali smo tudi število smrtnih žrtev na prevožene milijarde kilometrov, pri čemer 5-letna drseča povprečja prav tako izkazujejo trend upadanja. Prav tako je iz poročilu pripetih podatkov ETSC razvidno, da se Slovenija glede na umrle na prevožene milijarde kilometrov s povprečno 4,23 umrlega na prevoženo milijardo kilometrov uvršča med države, ki imajo nižjo stopnjo (16 držav ima to stopnjo višjo ali bistveno višjo), EU povprečje znaša 5,12.

Road deaths (3-year average) Vehicle-km in million (3-year average) (1) Deaths per billion vh-km (3-year average)
NO 94 45.062 2,08
SE 206 80.819 2,54
GB(3) 1.591 520.780 3,05
CH 216 66.945 3,22
IE 141 43.618 3,22
DK 163 50.467 3,23
DE 2.782 704.667 3,95
SK 232 58.400 3,97
SI 91 21.535 4,23
FI 218 49.078 4,45
EE 56 11.493 4,84
AT 390 80.161 4,86
NL 650 131.318 4,95
FR 3.011 582.235 5,17
IL 325 59.836 5,44
IT 2.804 506.308 5,54
MT 15 2.266 6,77
PT 545 68.229 7,99
CZ(2) 597 55.405 9,38
HR 275 25.781 10,68
LV 139 9.471 14,71
EU19 12.844 2.507.137 5,12
LT 169 12.600 13,44
HU 620 44.619 13,90
ES 1.797 230.577 7,79
PL 2.754 241.464 11,41

 

Tudi na področju hudo telesno poškodovanih je Slovenija v obravnavanem obdobju zmanjšala število hudo telesno poškodovanih za 14.7 %, povprečno zmanjšanje v državah EU (v 23 članicah) pa je znašalo 18 %.

Naše aktivnosti se bodo v novi resoluciji osredotočile na več stebrov: večmodalni promet in načrtovanje rabe zemljišč, varna infrastruktura, varna vozila, varna uporaba cest, odzivanje po prometni nesreči, mikromobilnosti in vozniki tovornih vozil. V novi resoluciji moramo upoštevati tudi novo realnost in vse sodobne razsežnosti prometa. Ključni izzivi bodo hitrost, alkohol, uporaba mobilnih naprav med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem, izzivi starejših voznikov, varen prevoz blaga ter zagotavljanje ustrezne usposobljenosti ter kompetenc vseh udeležencev v prometu.

Evropska komisija je nedolgo tega podala oceno varnosti cest po državah EU v lanskem letu, pri čemer se je Slovenija upoštevajoč kriterij smrtnih žrtev na 1 milijon prebivalcev (54 smrti/1 milijon) uvrstila na sredino med 15-imi državami EU, ki so pod EU povprečjem (44 smrtnih žrtev / 1 milijon prebivalcev).

Pri tem je Evropska komisija navedla naslednje:

»Slovenija: Število smrtnih žrtev še naprej niha: po 22-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 se je število v letu 2021 povečalo za 43 odstotkov. V primerjavi s predpandemijskim letom 2019 se je število smrtnih žrtev na cestah v letu 2021 povečalo za 12 odstotkov, kar je največje povečanje v EU. Za več majhnih držav članic, kjer je število smrtnih žrtev manjše od ali okoli 100, številke običajno nihajo iz leta v leto, kar pomeni, da je osnovni trend mogoče opaziti le v daljšem časovnem obdobju.«

Zato je AVP pripravila pregled 5-letnih drsečih povprečij po različnih kategorijah, v času izvajanja Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013-2021.

Iz zgornjega grafa je razvidno, da se v petletnem časovnem obdobju trend smrtnih prometnih nesreč zmanjšuje.

Podobno kot za smrtne prometne nesreče, zaznavamo padec v daljšem časovnem obdobju tudi za prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami.

Prav tako je enak trend zaznan pri umrlih na 1 milijon prebivalcev.

Tudi pričujoče poročilo ETSC navaja naslednje podatke za posamezni leti:

2021

SI 114 2.108.977 54,1

2011

SI 141 2.050.189 68,8

Prav tako natančnejša analiza povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih avtomobilov po spolu izkazuje trend upadanja pri obeh spolih.

Vse zgoraj navedene trende na podlagi 5-letnih drsečih povprečij pa je potrebno razumeti tudi v luči naraščanja obsega prometa, ki je, z izjemo leta 2020, v stalnem porastu. Zgornji graf prikazuje prevožene milijarde kilometrov za vsa vozila, pri čemer je za leto 2021 podana konservativna ocena povečanja za 15 % glede na leto 2020. Ob vse večjem obsegu prometa pa 5-letna drseča povprečja izkazujejo upad prometnih nesreč in njihovih posledic. Kot je razvidno iz tabele spodaj, je bilo v letu 2021 število prometnih nesreč neupoštevajoč pandemijsko leto 2020 najnižje od leta 2017, prav tako tudi število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, hudih telesnih poškodb in lažjih telesnih poškodb. Res pa je, da je bilo smrtnih žrtev največ.

V tej luči je pomembno izpostaviti podatek, da poročilo ETSC navaja, da se je število smrtnih žrtev na cestah v EU27 leta 2021 skupno zmanjšalo za 13 % v primerjavi z letom 2019 in pri tem dodaja pomembno pripombo, da ni nikakršnega zagotovila, da bo ta napredek mogoče ohraniti, če se obseg prometa povrne na nivo, kot je bil pred pandemijo. Da se je obseg že vrnil na nivo 2019, izkazujejo razpoložljiv podatki DARS-a. Do sredine letošnjega junija obseg prometa na avtocestnem križu že na ravni leta 2019 (enako obdobje, torej od začetka leta do sredine junija 2019). Trenutno, v zadnjem tednu, pa promet že presega tistega iz primerljivega obdobja 2019 za 3-5 odstotkov, odvisno od avtocestnega kraka.

Zgornji graf prikazuje smrtne prometne nesreče in prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami na prevožene milijarde kilometrov v 3-letnih obdobjih.

Primerjali pa smo tudi število smrtnih žrtev na prevožene milijarde kilometrov, pri čemer 5-letna drseča povprečja prav tako izkazujejo trend upadanja:

2013-2017: 8,73 umrlih na prevoženih milijard kilometrov,

2014-2018: 8,01 umrlih na prevoženih milijard kilometrov,

2015-2019: 7,70 umrlih na prevoženih milijard kilometrov,

2016-2020: 7,25 umrlih na prevoženih milijard kilometrov,

2017-2021: 7,04 umrlih na prevoženih milijard kilometrov.

Prometne nesreče in posledice v zadnjem 5-letnem obdobju

LETO Št. PN Št. PN s telesno poškodbo in smrtjo Posledice (poškodbe) Skupaj poškodbe (H+L)
Smrt Huda tel. poškodba Lažja tel. poškodba
2017 17584 6185 104 851 7050 7901
2018 18248 6014 91 821 6867 7688
2019 18861 6025 102 814 6756 7570
2020 14971 4780 80 678 5017 5695
2021 16936 5270 114 763 5593 6356
primerjava 21/17 -4% -15% 10% -10% -21% -20%
primerjava 21/20 13% 10% 43% 13% 11% 12%

 

Vse ti faktorji bodo upoštevani pri pripravi nove 8-letne Resolucije nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.

Opozoriti je potrebno še na psihosocialne posledice epidemije in kako le-te vplivajo na posameznika in se posledično pretakajo v cestni promet. Zato ne preseneča, da so se vozniški  vzorci  in potovalne navade v času pandemije bistveno spremenili in se žal pogosto odražajo v bolj tveganem in neodgovornemu vedenju v prometu. Vse več je individualnih prevozov, ki so se preusmerili iz javnega prevoza, pa tudi novih oblik individualnega prevoza, kot so e-skiroji, električna kolesa in druga lahka motorna vozila. Na poslabšanje prometne varnosti v letu 2021 je Agencija za varnost prometa opozarjala vse leto. Izpostavila je, da bo ponovno povečanje prometa, kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti.

Agencija za varnost pometa je zato v letu 2022 podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, saj si prizadeva negativne trende obrniti na bolje. Vse udeležence v prometu pa Agencija za varnost prometa kontinuirano poziva, da z odgovorno udeležbo v prometu ta prizadevanja aktivno podprejo.

Dejavnosti v skladu z vidiki pristopa zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu se že izvajajo, nove ukrepe bo potrebno razširiti in okrepiti dejavnosti, ki presegajo tradicionalne pristope zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. V politiki in praksi, vsakodnevnih operativnih dejavnostih in komunikaciji je potrebno obravnavati vse elemente cestnoprometnega sistema, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu, in sicer pri vseh deležnikih.

Splošna prednostna naloga Strategije 2022 – 2030, za katero se pripravljajo strokovne podlage, je zagotoviti sistematičen, z najboljšimi praksami in dokazi podprt pristop k varnosti v cestnem prometu v naslednjih letih ter zagotavljanje inovativnega izvajanja in upravljanja vseh ključnih področij, ki vplivajo na učinkovito izvajanje varnosti v cestnem prometu. Pri tem je izhodišče Globalni načrt  – desetletje ukrepov za varnost v cestnem prometu 2021-2030 Združenih narodov ter Okvir politike EU za varnost v cestnem prometu 2021-203 – naslednji koraki k Viziji nič Evropske komisije. S transformacijskim pristopom k politiki, praksi in upravljanju v cestnem prometu ter z inovativnim pristopom k partnerskemu sodelovanju med vsemi deležniki prometne varnosti, lahko do leta 2030 dosežemo ključno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih. Ne glede na vse politike, pristope in ukrepe, pa se je potrebno zavedati, da je človek odločilni faktor za kar 93 % prometnih nesreč. Vsi, ki načrtujejo, gradijo, upravljajo, in uporabljajo ceste in vozila, si delijo odgovornost za preprečevanje ali zmanjšanje posledic trka, tisti, ki se po trku odzovejo, pa za lajšanje poškodb. Kot nas je pandemija naučila, se razmere na področju kopenskega prometa nenehno spreminjajo. Predvideti moramo nove tehnologije, nove načine prevoza, avtomatizirano in povezano vožnjo, nove vedenjske spremembe, nove trajnostne cilje, pa tudi prakse vožnje. Naši ključni izzivi bodo hitrost, alkohol, uporaba mobilnih naprav med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem, izzivi starejših voznikov, varen prevoz blaga ter zagotavljanje ustrezne usposobljenosti ter kompetenc vseh udeležencev v prometu.