Vozniški izpiti, ki so se ponekod začeli opravljati že pred več kot sto leti, so prešli pot od preverjanja praktičnih znanj avtomehanika, preko spretnosti vožnje vozila, obvladovanja prometnih situacij, zaznavanja in razumevanja tveganja v prometu, do zavedanja in razumevanja številnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšen bo posameznik kot voznik in kako se bo odločal v posameznih situacijah. Zaradi tega je vedno večji pomen dobival teoretični del izpita, saj ima glede preverjanja izpolnjevanja zahtev, ki se jih dandanes postavlja pred bodoče voznike, številne prednosti pred praktičnim delom izpita. V celoti poteka tako, kot je bil zasnovan in ni odvisen od prometnega okolja, v katerem se opravlja, spleta okoliščin in osebnih odločitev ocenjevalca. Z uporabo sodobnih računalniških orodij se lahko tudi približa praktičnemu delu in pri tem ohrani vse prednosti oblikovanja poljubnih situacij. Omogoča dodajanje različnih vsebin, simuliranje kakršnih koli prometnih okoliščin in različne načine opravljanja izpita. Dobro teoretično znanje tudi omogoča posamezniku, da tako med praktičnim usposabljanjem kot po pridobljenem vozniškem dovoljenju hitro in učinkovito napreduje.

Zahteve za vozniški izpit za države članice EU določa direktiva o vozniških dovoljenjih. Ker pa direktive prepuščajo državam članicam, da same izberejo način za izpolnitev njihovih določb, lahko ugotovimo, da je pristopov k teoretičnemu delu izpita najbrž ravno toliko, kot je držav. Razlike so od števila vprašanj, časa, ki je na voljo za odgovarjanje, števila možnih odgovorov, oblike vprašanj, kriterija itd. Vsi izpiti pa imajo tudi skupne točke. Ena od teh je, da vsi izpiti potekajo kot t.i. objektivni testi, kjer kandidat izbira med vnaprej ponujenimi odgovori ali pa vpiše kratek odgovor (dimenzije, teže, hitrosti …), ki ne dopušča subjektivne presoje glede pravilnosti. Takšen test pa je kot nalašč za opravljanje s pomočjo računalnika. Če k temu dodamo še prej naštete sodobne rešitve informacijske tehnologije, s katerimi je mogoče oplemenititi opravljanje teoretičnega dela izpita, je jasno, da je bila uvedba takšnega načina opravljanja tudi pri nas le vprašanje časa.

Ideja in želja, da končno tudi v Sloveniji dobimo sodobno obliko opravljanja vozniškega izpita, je stara že več kot deset let. Še pred ustanovitvijo Javne agencije Republike Slovenije (AVP) je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) zastavilo pot za uresničitev tega cilja. Ustanovljena je bila delovna skupina, pripravljala se je že banka testnih nalog, vendar je zadeva iz različnih razlogov zamrla. Tudi po ustanovitvi AVP je trajalo kar nekaj časa in bilo potrebno veliko truda, da so se stvari spet začele premikati. Da bo zadeva prejkoslej ugledala luč sveta, smo začeli verjeti, ko je elektronsko preverjanje znanja postalo del projekta Register voznikov 2 (RV2) in s tem pomemben segment celotnega projekta prenove centralnih evidenc o izdanih vozniških dovoljenjih.

Največji izziv je bil pripraviti banko z zadostnim številom testnih nalog (TN). Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti se je želelo že takoj pridobiti vsaj minimalno število TN in ne le koga, ki bo to šele naredil. Čeprav se je to zdelo malo verjetno, je vendarle uspelo. Jeseni leta 2011 je AVP razpolagala z zadostnim številom TN, ki pa jih je bilo treba še temeljito pregledati, izboljšati, dodati slikovni material, poenotiti koncept (…) ter pripraviti strukturo tematik in druge značilnosti banke TN na način, ki bi ustrezal aplikaciji, predvideni za opravljanje vozniškega izpita. Del aplikacije, ki je namenjen elektronskemu preverjanju znanja, je bil namreč razvit na platformi Moodle. Gre za standardno, prostokodno okolje za izvajanje izobraževanja in testiranja, s številnimi funkcionalnostmi, ki jih je mogoče izkoristiti in s tem še izboljšati in obogatiti samo preverjanje znanja, obenem pa ima tudi omejitve, ki se jim je bilo treba prilagoditi.

RV2 je zaradi zapletov z javnim razpisom zamujal, kar je po eni strani oddaljilo začetek elektronskega preverjanja znanja, po drugi strani pa je omogočilo temeljitejšo pripravo in manj otroških bolezni ob začetku uporabe. Tako je v začetku septembra 2014 najprej postala dostopna različica, namenjena pripravi na izpit. Različica je še vedno izjemno priljubljena. Uporabniki vsak mesec rešijo več kot 200.000 testov. Z njeno pomočjo smo tudi dobili prepotrebne informacije o kakovosti posameznih TN oz. zasnovo preverjanja nasploh, kandidati pa so se že pred izpitom dodobra seznanili z aplikacijo. Banka TN je po novem pokrivala celotno področje programa usposabljanja kandidatov, v nasprotju s prejšnjim sistemom, kjer so zaradi omejenega prostora in možnih različic testa bile vključene le najpomembnejše vsebine. Kljub informiranju šol voženj je ravno ta širina in pestrost povzročila največ vroče krvi. Posamezniki so zaradi preteklega osredotočanja predvsem na pravila vožnje z nerazumevanjem sprejelo dejstvo, da so za zagotavljanje umirjenega, varnega in nemotenega poteka prometa potrebna tudi druga znanja.

V prvih mesecih opravljanja izpita z računalnikom, ki so se začeli opravljati konec septembra 2014, so se TN intenzivno izboljševale. TN, ki bi bile napačne ali nesprejemljive, skoraj ni bilo, bilo pa je veliko takšnih, ki so jih posamezniki razumeli drugače, kot pa so to pričakovali njihovi avtorji. Vsako takšno ugotovitev ali pripombo smo preučili in v večini primerov izboljšali TN. Teoretični del vozniškega izpita zaradi skupinskega opravljanja tudi ne omogoča individualnega pristopa in s tem prilagoditve posamezniku, zato je treba skrbeti, da je izpit čim manj odvisen od znanj in sposobnosti posameznika, ki niso neposredno povezane z namenom testiranja (sposobnost hitrega branja, razumevanja zapletenih sporočil, slovničnih oblik in tujk, pomnjenje dolgih sporočil ipd.) in da ne daje možnosti različnega tolmačenja in razumevanja vsebine posamezne TN.

Ob vpeljavi opravljanja teoretičnega dela vozniškega izpita s pomočjo računalnika je uspešnost padla na dobrih 20 odstotkov. V nekaj mesecih se je povzpela čez 40 odstotkov, sedaj pa se je nekako utrdila okrog 50 odstotkov. Glede tega v primerjavi z drugimi državami ne izstopamo, kljub temu pa verjamemo, da bi ta odstotek lahko bil višji. V zvezi s tem AVP analizira in ugotavlja, katera področja povzročajo kandidatom največ težav, ukvarja pa se tudi s posameznimi TN z visokim odstotkom napačnih odgovorov. Posamezne TN kot tudi celotna problematična področja se  pregledujejo in izboljšujejo, ugotovitve pa tudi objavljajo na spletni strani. Zadnje je predvsem v pomoč izvajalcem teoretičnega dela usposabljanja v šolah vožnje.

Priprava literature in učnih pripomočkov za namen usposabljanja za vozniški izpit je prepuščena tržišču. Zaradi majhnosti in drugih razlogov posamezne kategorije in področja niso ustrezno pokrita z literaturo ali drugimi primernimi viri. Na tem področju zeva praznina, ki jo bo še treba zapolniti in je lahko prav to naslednji korak k boljšemu znanju in večji uspešnosti na izpitu.

Pripravil: mag. Borut Boc