Na fotografiji: Danijel Žnidarič (PP Sevnica), Srečko Ocvirk (župan Občine Sevnica), mag. Saša Jevšnik Kafol (v. d. direktorice AVP), Dragica Sternad-Pražnikar (AVP)

Sevnica, 2. marec 2026 – V Kulturni dvorani Sevnica je danes na povabilo Agencije za varnost prometa (AVP) potekalo delovno srečanje Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Zasavske in Posavske regije. Predstavniki občin, policije in SPV-jev so izmenjali izkušnje s terena, analizirali stanje prometne varnosti v regijah ter razpravljali o nadaljnjih skupnih ukrepih za doseganje Vizije nič.

Udeležence iz občin Sevnica, Radeče, Brežice, Hrastnik, Trbovlje, Litija, Zagorje ob Savi in Mestne občine Krško je uvodoma nagovoril župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Ocenil je, da je prometna varnost v občini razmeroma dobra, a z jasnimi izzivi, zlasti na področju šolskih prevozov, javnega potniškega prometa, mirujočega prometa, kolesarske infrastrukture in varnosti ranljivih udeležencev. Ob tem je poudaril pomen smiselno postavljenih omejitev hitrosti, ki jih vozniki razumejo in posledično tudi spoštujejo.

Vršilka dolžnosti direktorice AVP mag. Saša Jevšnik Kafol je predstavila analizo prometne varnosti v Sloveniji za leto 2025. Po najnovejših podatkih Policije je na slovenskih cestah umrlo 92 ljudi, pri čemer negativno izstopajo poletni meseci, ko je bilo smrtnih žrtev kar 25. Posebej skrb vzbujajoči so tudi podatki o žrtvah pri enoslednih motornih vozilih, predvsem pri mlajših in manj izkušenih motoristih, pa tudi pri motoristih srednjih let. AVP bo zato v letu 2026 okrepila preventivne aktivnosti in izvedla 16 nacionalnih preventivnih akcij. Poseben poudarek bo namenjen delavnicam varne vožnje za motoriste v sodelovanju z DARS, AMZS ter v lastni organizaciji. Ob tem je poudarila, da prometna varnost ni samoumevna in da morajo za lastno varnost poskrbeti tudi pešci in kolesarji, zlasti z vidnostjo in previdnostjo pri prečkanju cest. Pozdravila je spremembe zakonodaje na področju lahkih motornih vozil, ki zvišujejo starostno mejo za voznike e-skirojev in mopedov do 25km/h na 15 let, obenem pa poudarila, da bodo za dodatno izboljšanje varnosti potrebni tudi drugi ukrepi, kot sta obvezna uporaba zaščitne čelade in registracija vozil.

Pomemben del srečanja je bil namenjen predstavitvam policijskih postaj iz obeh regij. Danijel Žnidarič s Policijske postaje Sevnica je izpostavil veliko gospodarsko škodo, ki jo povzročajo prometne nesreče, ter opozoril na poslabšanje prometnovarnostnih kazalnikov v Posavski regiji. Ta je imela v letu 2025 šest smrtnih žrtev, leto pred tem pa nobene, kar pomeni 0,84 umrlega na 10.000 prebivalcev. Od leta 2005 je v Posavju v prometnih nesrečah umrlo 94 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo hudo poškodovanih. Kljub temu regija dosledno sledi Viziji nič, veliko vlaga v infrastrukturo ter z usklajenim nadzorom hitrosti in alkohola ter tesnim sodelovanjem s SPV-ji in občinami dosega opazne učinke, saj se je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v primerjavi s preteklostjo močno zmanjšalo. Med izzivi pa ostajata staranje prebivalstva in pomanjkanje javnega prevoza.

Danijel Stanojević s Policijske postaje Litija je povedal, da so v lanskem letu na njihovem območju zabeležili eno smrtno žrtev. Posebej je poudaril stalni nadzor psihofizičnega stanja voznikov ter obremenjenost glavne regionalne ceste, kjer redno predlagajo izboljšave in dobro sodelujejo s SPV-jem. Marko Haluder s Policijske postaje Zagorje ob Savi je izpostavil, da so v zadnjih dveh letih zabeležili po eno smrtno žrtev, pri čemer je regionalna cesta Izlake–Moravče zaradi vsakodnevnih migracij zelo obremenjena. Opozoril je, da brez nadzora in represije preventivni ukrepi ne zadostujejo, ter izpostavil naraščajoč problem prepovedanih drog v prometu in potrebo po večji samokritičnosti starejših voznikov.

Boštjan Mokotar s Policijske postaje Trbovlje je poudaril, da od leta 2018 na njihovem območju niso zabeležili smrtne prometne nesreče, uspeli pa so tudi zmanjšati delež alkoholiziranih povzročiteljev. Med večjimi izzivi je izpostavil porast prepovedanih drog v prometu ter pomen manjših, a učinkovitih posegov v prometno infrastrukturo. Marjan Turnšek s Policijske postaje Hrastnik je povedal, da je bila zadnja smrtna prometna nesreča na njihovem območju leta 2023, glavni izziv pa predstavlja infrastruktura, saj zaradi prostorskih omejitev skoraj ni kolesarskih poti. Robi Bračun s Policijske postaje Brežice je izpostavil smrtno prometno nesrečo v letu 2025, ki jo je povzročil voznik pod vplivom alkohola in THC, Tomaž Lenič s Policijske postaje Krško pa je opozoril na dve smrtni žrtvi v čelnem trčenju tovornih vozil ter na splošno rast števila prometnih nesreč in telesnih poškodb na njihovem območju.

V razpravi so predstavniki SPV-jev poudarili potrebo po še tesnejšem sodelovanju, več sredstvih za preventivne dejavnosti, sodobnejših pristopih komuniciranja, zlasti pri delu z mladimi in šolami, ter večji podpori AVP pri zagotavljanju preventivnih naprav in materialov ter pri komunikaciji z upravljavci cest. Udeleženci so se strinjali, da tehnični ukrepi za umirjanje prometa in zniževanje hitrosti dajejo rezultate.

Srečanje se je zaključilo z enotnim sporočilom, da so boljši rezultati na področju prometne varnosti mogoči le s povezanim, dolgoročnim in usklajenim delovanjem države, občin, policije in SPV-jev. Vršilka dolžnosti direktorice AVP se je ob koncu zahvalila vsem za konstruktivne prispevke in jih povabila na vseslovensko srečanje SPV-jev, ki bo 15. maja letos.