VOZIMO PAMETNO

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) danes pričenja nacionalno akcijo Hitrost, pod krovnim sloganom »Vozimo pametno«.  V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je namreč agencija med 14. marcem in 7. aprilom izvedla  anketo o analizi hitrosti, hkrati pa je predstavila tudi raziskovalno nalogo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo o obdelavi kazalnikov hitrosti na državnih cestah v letih 2014 in 2015. Obe predstavljata zaskrbljujoče podatke o prekoračitvah hitrosti, tako je predstavljena akcija Hitrost namenjena informiranju in ozaveščanju o nujnosti upoštevanja omejitve hitrosti na slovenskih cestah in tudi širše.

bodi-junakZ današnjim dnem se pričenja nacionalna akcija Hitrost v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Javna agencija RS za varnost prometa kot nosilka nacionalne akcije bo izvedla različne medijske in komunikacijske aktivnosti ter informirala in osveščala glede nujnosti upoštevanja omejitev hitrosti. V okviru Izpitnih centrov bodo informirali in osveščali mlade kandidate o vožnji po omejitvah hitrosti in varni vožnji, izdelali bodo Raziskavo o odnosu slovenske javnosti do prehitre vožnje, študijo o povprečnih hitrostih voznikov v Sloveniji, izvajali pa bodo tudi preventivne dogodke na temo nevarnosti prekoračitve in neprilagojene hitrosti.

izbira-je-tvojaZa potrebe akcije so v AVP pripravili poseben video, s katerim nagovarjajo splošno javnost in posebno komunikacijsko platformo s sloganom ČE SI DIVJAK NISI JUNAK – ter pozivom BODI SUPERJUNAK IN Z ODGOVORNO VOŽNJO VARUJ ŽIVLJENJA.  Z njo  se bodo poskušali približati mladim, za katere je znano, da jih je potrebno nagovarjati drugače, hkrati pa so mladi še vedno najpogostejši povzročitelji in tudi žrtve prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.

Eden izmed ambasadorjev je tudi znani reper Zlatko, ki je v namen ozaveščanja mladih posnel pesem »Paše mi, ko vozim se«.

Vožnja me sprošča

Premierno si oglejte nov Zlatkov videospot "Vožnja me sprošča" in tudi vi vozite odgovorno. Za volanom imamo veliko moč, s katero lahko nekomu vzamemo življenje, z odgovorno vožnjo pa življenja varujemo (Y)

Objavil/a Agencija za varnost prometa dne 15. september 2016

Vključitev občinskih redarstev v merjenje hitrosti na cestah

V času akcije bodo poleg policije meritve hitrosti in poostren nadzor na cestah izvajala tudi občinska redarstva. Meritve hitrosti bo v letošnjem letu izvajalo najmanj 25 občinskih redarstev na območju 58 občin. Število redarstev, ki izvajajo meritve hitrosti je vsako leto večje, kar je tudi posledica aktivnosti AVP, ki že več let načrtno opravlja strokovna izobraževanja za občinska redarstva. V preteklem letu je AVP postala tudi koordinator aktivnosti na področju nadzora hitrosti v lokalnih skupnostih ter pomembna točka, kjer prihaja do izmenjave izkušenj ter dobrih praks med redarstvi. V letošnjem letu tako pričakujemo, da se število občin, kjer se bo opravljal nadzor hitrosti še povečal.

Meritve hitrosti z radarskimi sistemi in sistemi o obveščanju voznikov o njihovi hitrosti, poleg vpogleda v aktualno stanje, predstavljajo pomemben vir podatkov, ki upravljavcem cest nudijo podlago za nadaljnje načrtovanje prometne infrastrukture in spremembe obstoječih prometnih ureditev v občinah.

Ob tem je potrebno poudariti, da je Direkcija RS za infrastrukturo, tudi na pobudo AVP, za boljšo varnost na cestah izvedla popravke regionalnih cest, ki so bile, tudi zaradi vremenskih razmer, že močno poškodovane.

Prekoračitev hitrosti še vedno najpogostejši vzrok nesreč

Prekoračitev hitrosti predstavlja enega najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. “Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno povezan z močjo trčenja ter tudi njenimi posledicami. Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč, je povedal direktor AVP Igor Velov. 

Tako je glavna naloga nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti, saj bi

  • zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 %,
  • znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %.

“Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov,« je dodal Velov.  

Število umrlih v prometnih nesrečah, do katerih pride zaradi hitrosti, še vedno ostaja previsoko. Posledice prometnih nesreč, tako iz vidika posameznika kakor tudi družbe kot celote, predstavljajo nacionalni problem. Zavedati se moramo, da lahko

  • samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja usodno.

Zato je pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti, saj bi z znižanjem za samo 1 km/h znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, izven naselja pa za 2 %.

Rezultati Ankete o hitrosti zaskrbljujoči

K reševanju spletne ankete je Agencija pozvala ljudi preko različnih spletnih medijev in medijev javnega obveščanja, z uradnim dopisom so k reševanju povabili vse zaposlene v javni upravi, poseben dopis pa so poslali tudi na nekatere fakultete, ki so k reševanju pozvale svoje zaposlene in študente. Povezava na spletno anketo je bila objavljena tudi na Facebook strani Javne agencije RS za varnost prometa. Skupno so v bazo prejeli 5.768 enot (anket), od katerih je bilo 2.413 neustreznih in 3.355 ustreznih. Od tega je bilo 2.320 uporabnih enot, 397 delno uporabnih enot in 624 neuporabnih enot. Kar 55 % vseh, ki so odgovorili na anketo, je bilo starih od 21 do 40 let in 34 % med 41 in 40 let. Le 4 % je bilo starih do 20 let in 7 % več kot 61 let starosti. 64 % je bilo moških in 36 % ženskih. Vozniki, ki so sodelovali v anketi, imajo v povprečju vozniško dovoljenje že dobrih 19 let, v enem letu pa v povprečju opravijo okrog 21.000 kilometrov.

Kar 40 % respondentov v anketi je odgovorilo, da se jim zdi vožnja 55km/h skozi naselje zgolj zelo majhen prekršek. 33 % je ta prekršek ocenilo kot manjši prekršek in 17 % kot srednje hud prekršek. Manj tolerantni si bili pri hitrosti 65km/h skozi naselje, kjer je 39 % respondentov prekršek ocenilo kot resnega, 31 % pa kot srednje hud prekršek. Šele pri hitrosti 80km/h skozi naselje je naraslo število tistih, ki se jim ta prekršek zdi zelo resen na 81 %. 14 % je bilo takšnih, ki so ta prekršek ocenili kot resen, 3% sodelujočih pa se je odločilo, da gre za srednje hud prekršek.

Na regionalnih cestah, kjer je omejitev 90km/h, se veliki večini zdi vožnja s 100km/h zelo majhen ali manjši prekršek. 110km/h sicer ocenijo kot srednje hud prekršek, njihova tolerantnost pa popusti šele pri 120km/h, kjer je 48 % respondentov ocenilo, da gre za zelo resen prekršek, dodatnih 30% pa je mnenja, da gre za resen prekršek.

Pri navajanju razlogov, zakaj vozijo prehitro, so se anketiranci najbolj pogosto odločili za razlog, da se preprosto prilagodijo hitrosti ostalih voznikov na cesti. Med najbolj verjetne razloge se je uvrstil tudi ta, da se jim na poti mudi. Kar 28 % respondentov je odgovorilo, da je verjetno, da prehitro vozijo namenoma. Vzpodbudno je, da je kar 77 % respondentov odgovorilo, da je zelo malo verjetno, da bi prehitro vozili zaradi vzpodbujanja s strani sopotnikov v vozilu.

Predstavnica Direkcije RS za infrastrukturo Lilijana Herga je povedala, da so na pobudo AVP preplastili nekatere ceste, skupaj z njimi pa pripravljajo tudi seznam črnih točk.

Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah v letih 2014 in 2015

»V splošnem analize števila prometnih nesreč kažejo upad le-teh, vendar pa podroben pregled pokaže nekoliko drugačno sliko. 38 % vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015 se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, kar ni majhen odstotek, zato je takojšnje ukrepanje nujno. Na drugi strani pa je v Resoluciji Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (za obdobje 2013-2022) opredeljeno in definirano mnogo ukrepov, ki sodeč po številkah niso izvedeni ali niso uspešni. Vzrok za neizvajanje ukrepov gre v veliki meri pripisati gospodarski krizi, ki finančno omejujejo izvedbo slednjih, ampak potrebno je poudariti, da je na drugi strani pomemben problem interesa tako posameznikov (na lokalni ravni) kot politike (na državni ravni). Že z majhnimi, a učinkovitimi ukrepi, bi se lahko izboljšalo stanje prometne varnosti na slovenskih cestah in s tem tudi problem neprilagojenih hitrosti«, je poudaril prof. Matjaž Šraml iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Dodal je, da je v analiziranem obdobju (oktobra 2008 in marca 2009) največji odstotek prekoračitev omejitev hitrosti na cestah, kjer je hitrostna omejitev 50 km/h in so praviloma locirana v naseljih. Iz tega se lahko sklepa, da je največji problem neprilagojene hitrosti v Sloveniji na lokalnih ravneh (ker so namreč omenjene ceste s pripadajočo omejitvijo hitrosti, praviloma v lasti občin), kamor bi v prihodnosti morale tudi državne institucije nameniti pozornost.

V Sloveniji še vedno ostaja največji odstotek prekoračitev hitrostnih omejitev na cestah z omejitvijo hitrosti 50 km/h, kar pa je praviloma v naseljih. Dodatno to potrjujejo podatki iz prikazovalnikov hitrosti: na 23 % vseh analiziranih lokacijah prikazovalnikov hitrosti povprečna hitrost presega omejitev hitrosti, na 78 % vseh analiziranih lokacijah prikazovalnikov hitrosti 85 percentil hitrosti presega omejitev hitrosti in na 73 % vseh analiziranih lokacijah prikazovalnikov hitrosti, največja izmerjena hitrost več kot dvakratno presega omejitev hitrosti. Glede na to, da je kar nekaj analiziranih prikazovalnikov hitrosti lociranih na območjih v naseljih, kjer so osnovne ali druge šole, so takšni podatki dovolj zgovorni, da je potrebno na tej točki nekaj ukrepati.

»Pri izvajanju ukrepov iz Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (2013-2022) je potrebno sodelovanje vseh vpletenih tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Že z majhnimi, a učinkovitimi ukrepi, bi se lahko izboljšalo stanje prometne varnosti na slovenskih cestah in s tem tudi problem neprilagojenih hitrosti,« je še poudaril Igor Velov, direktor AVP.