V Sloveniji se število smrtnih žrtev prometnih nesreč kljub vsemu znižuje Statistični podatki o varnosti v cestnem prometu za leto 2015, ki jih je včeraj objavila Evropska komisija, potrjujejo stagnacijo na področju varnosti cestnega prometa na ravni EU. Lani je na cestah v Evropski uniji življenja izgubilo 26.000 ljudi, kar je 5.500 manj kot leta 2010, vendar je ostalo enako v primerjavi z letom 2014.

Slovenija se uvršča v sredino držav članic EU v letu 2015 in zaseda 15. mesto med 28. državami članicami. V naši državi je v lanskem letu življenja v prometnih nesrečah izgubilo 120 oseb, oziroma, gledano z evropskega vidika,  58 oseb na milijon prebivalcev. Evropsko povprečje je bilo 51,5. Slovenija se je žal uvrstila tudi med tistih 16 držav, kjer se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Med temi državami so se znašle tudi sicer prometno varnejše države, kot je, na primer, Finska. Najslabše sta se odrezali Romunija in Bolgarija, v obeh so namreč lani zabeležili 95 smrtnih žrtev na milijon ljudi, v Latviji pa 94. Najboljšo statistiko pa ima Malta, kjer je bilo 26 mrtvih na milijon prebivalcev. Za prometno varne države veljajo še Švedska, Nizozemska, Velika Britanija in Danska, ki so že tudi stalnica v zadnjem desetletju.

V letu 2015 smo bili priča poslabšanju stanja predvsem v mesecu juliju, ko je umrlo 26 oseb, pri čemer so najbolj izstopali motoristi, pešci in kolesarji, najpogostejši vzrok prometnih nesreč pa je bila neprilagojena oziroma prevelika hitrost, s katero je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola.

Trend števila mrtvih v cestnem prometu je od leta 2008 v Sloveniji v stalnem upadu, z manjšo izjemo v letih 2011 in 2015, ko je število prometnih nesreč in posledic le-teh naraslo. Slovenija je sicer v letu 2015 zabeležila za 11% več smrtnih žrtev v prometnih nesreč kot v letu 2014, vendar manj kot v letih pred 2014. Primerjalno gledano, se trend prometne varnosti od leta 2010 izboljšuje, a žal manj, kot bi si sami želeli. Vsaka smrt ali telesna poškodba na slovenskih cestah je preveč.

Javna agencija RS za varnost prometa je z namenom zaustavitve poslabšanja stanja varnosti cestnega prometa, pregleda uspešnosti izvajanja ukrepov iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 in Obdobnega načrta za zagotavljanja varnosti cestnega prometa že decembra 2015, januarja in februarja 2016, organizirala sestanke z različnimi nosilci in sodelujočimi pri izvajanju ukrepov NPVCP in ON, ki so neposredno ali posredno povezani s prometno varnostjo.

Problema, ki smo ju odkrili pri večini organizacij, se odražata na področju zagotavljanja primerne in zadostne kadrovske politike, vsi pa se srečujemo s problemom zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za izvedbo predvidenih nalog iz nacionalnega programa in obdobnega načrta.

Za leto 2016 je AVP predvidela dodatne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti. Želimo doseči cilj prepolovitve števila smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2022, za to pa bo treba tudi v Sloveniji storiti veliko več na področju nadzora, varnosti motornih vozil, izboljšanju cestne infrastrukture, več na izobraževanju voznikov in prometni vzgoji naših najmlajših članov družbe, otrocih in mladostnikih.