S pravilno in odgovorno vožnjo do večje pretočnosti in varnosti na avtocestah
(Ljubljana, 31. julij 2020) Avtocesta velja za najvarnejšo cesto, kjer je glede na število vozil in prevoženo razdaljo manj nesreč kot na ostalih cestah. Toda nekateri vozniki uporabljajo levi prometni pas za vožnjo po avtocesti, pri tem pa pozabljajo, da je ta namenjen zgolj prehitevanju. Zaradi neupravičene uporabe levega prometnega pasu se hitrost vseh voznikov posledično zniža, v času prometnih konic pa se promet večkrat celo ustavi. Pretočnost prometa tako postaja slabša, hitrost vozil se zmanjša, kar vodi do zastojev, posledično tudi do nestrpnosti med vozniki. Vse to povečuje tveganje za nevarnost naleta vozil. Da bo promet bolj tekoč in predvsem varnejši, Agencija za varnost prometa voznike poziva k pravilni, strpni in odgovorni vožnji po avtocestah. Pravilo »Vozi desno, prehitevaj levo!« pomeni, da je prehitevalni, oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji. Agencija še opozarja, da je ob vsakem zastoju nujno ustvariti reševalni pas za intervencijska vozila. Pri reševanju življenj šteje vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega.

Vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, je prepovedana!

Z vožnjo po avtocesti lahko prihranimo veliko časa. Toda z načinom vožnje vsak voznik vpliva na pretočnost in varnost prometa na avtocesti. Ta bo bolj tekoč in predvsem bolj varen predvsem s pravilno izvedenimi manevri prehitevanja in vračanja na desni prometni pas. Agencija za varnost prometa poziva voznike, naj se na avtocestah držijo pravila »Vozi desno, prehitevaj levo!«, saj pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Pravilna vožnja po avtocesti pomeni, da je prehitevalni, oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji.

Prehitevanje po desnem prometnem pasu je prepovedano!

Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa vozilo prehiti brez oklevanja. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vztrajanje na levem, prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na desnega voznega, je značilno v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah in v času povečanega obsega prometa, ob koncih tedna. Agencija za varnost prometa še izpostavlja, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To namreč ne šteje za prehitevanje.

Oglejte si videoposnetek Vozi desno, prehitevaj levo

Prenesite zloženko Vozi desno, prehitevaj levo.

Kaj so fantomski zastoji in kako jih preprečimo?

Do pojava fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic. Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane kar 100 vozil. Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost.

Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji. To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil.

Oglejte si videoposnetek Fantomski zastoji

Ob vsakem zastoju ustvarimo reševalni pas!

Agencija za varnost prometa želi vse voznike znova spomniti na pomen ustvarjanja reševalnega pasu. Ta mora biti dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Pri reševanju življenj je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega.

Reševalni pas