Evropski svet za varnost prometa (ETSC) je v okviru projekta PRAISE izdal osmo poročilo, ki se osredotoča na problematiko neprilagojene hitrosti pri zaposlenih, ki veliko časa preživijo v prometu. Poročilo je namenjeno predvsem delodajalcem, ki želijo izboljšati prometno varnost in osvestiti zaposlene.
Osmo PRAISE poročilo: Vožnja v delovnem času in neprilagojena hitrost
20. 12. 2011
Evropski svet za varnost prometa (ETSC) je v okviru projekta PRAISE izdal osmo poročilo, ki se osredotoča na problematiko neprilagojene hitrosti pri zaposlenih, ki veliko časa preživijo v prometu. Poročilo je namenjeno predvsem delodajalcem, ki želijo izboljšati prometno varnost in osvestiti zaposlene. Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč in njihovih najhujših posledic, saj se zmanjša čas, ki ga ima voznik za zaznavanje in reagiranje v kritični situaciji. Poveča se razdalja, ki jo voznik potrebuje, da ustavi vozilo, poveča se možnost hujših poškodb ali smrti in zmanjša se možnost, da vozilo in zaščitna oprema zavaruje potnike. Na splošno rečeno, se za 1 % zmanjšanja hitrosti pričakuje zmanjšanje števila lažje poškodovanih v prometnih nesrečah za 2 %, zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih za 3 % ter zmanjšanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom za 4 %.
Pravil o hitrosti ne upoštevajo predvsem mlajši vozniki; tisti, ki prevozijo veliko kilometrov v službene namene ter predvsem vodstveni delavci in delavci v administraciji, ki potujejo brez potnikov. Zakaj pa zaposleni vozijo prehitro? Študije so ugotovile, da so vzroki za prehitro vožnjo lahko začasni (”se mi mudi”, ”ne poznam omejitve hitrosti”) ali stalni (”sem bolj izkušen voznik kot ostali”). Drugi dejavniki, ki vplivajo na prekoračitev hitrosti so še: tip vozila, zapovedana omejitev hitrosti in zaznana verjetnost nadzora. Vozniki poročajo o neupoštevanju hitrosti pri prehitevanju (54 %), pri dohitevanju normalnega toka vozil (37 %), ko zamujajo (33 %), na prazni cesti podnevi (32 %) in na prazni cesti ponoči (30 %).
Delodajalci lahko prispevajo k večji prometni varnosti predvsem tako, da zmanjšajo časovni pritisk na zaposlene, dobro načrtujejo časovno občutljive dostave blaga in ne spodbujajo plačevanja po hitrosti dostav. Delodajalci lahko varno vožnjo spodbujajo tudi s pozitivnim delovnim okoljem, z nakupom varnih vozil in varnostne opreme v vozilih, skrbnim izborom zaposlenih voznikov, omogočanjem dostopa do dodatnega usposabljanja oz. treninga na terenu, skrbnim načrtovanjem poti in urnikov vožnje. V okviru podjetja se sprejme tudi dokument o upoštevanju prometnih pravil, ki ga podpišejo vodstvo in zaposleni, spremlja pa se tudi dobro prakso drugih podjetij.
Vsi ukrepi, ki jih delodajalec sprejme, se obrestujejo skozi zmanjšane stroške (manjša poraba goriva, manjši stroški vzdrževanja vozil, manjši stroški zavarovanj, manjši stroški zaradi prometnih nesreč), manj izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške, manj stresa na delovnem mestu in izboljšano zadovoljstvo z delom, manjša potreba po preiskavah prometnih nesreč in birokratskih postopkih, manj izgubljenega časa zaradi prerazporejanja dela, manj vozil na popravilu, manj zamujenih naročil in poslovnih priložnosti itd.