Prvi močnejši sončni žarki povzročijo, da smo nekateri v mislih z eno nogo že v motorističnem kombinezonu in s čelado v roki.

Vendar pozor, ne naše motorno kolo, ne drugi udeleženci v prometu in ne cesta, še niso popolnoma pripravljeni na naš prihod. Tudi mi sami ne.

 Red. prof. dr. Tomaž Tollazzi, priznani strokovnjak in dolgoletni motorist, je pripravil uporabne nasvete pred začetkom motoristične sezone.

Ko največje dnevne temperature začnejo presegati 12o, nas nekatere začne »srbeti«. Po nekaj mesecih popolnega motorističnega mirovanja nas začne »vleči« na cesto. Vendar, želje so eno, razmere oz. pogoji na začetku motoristične sezone pa še niso optimalni.

Pa pojdimo kar od začetka, od tako razvpitega sistema voznik – vozilo – okolje.

Dejstvo je, da smo motoristi na začetku motoristične sezone v podobni situaciji, kot je smučar na začetku smučarske sezone. Nekaj mesecev brez vožnje motornega kolesa je povzročilo, da smo fizično malo ”zarjaveli”, hkrati pa so tudi naši ”občutki za vožnjo” bistveno slabši, kot smo jih imeli na koncu lanske motoristične sezone in ki jih bomo spet imeli na koncu letošnje. Zato začnite z vožnjami na krajše razdalje in ko je promet redek, s časom pa jih daljšajte. Motoristično kondicijo nabiramo počasi.

Na začetku motoristične sezone ne precenjujte svojih sposobnosti. Celo motoristi z dolgoletnimi izkušnjami bodo morali po nekaj mesecih premora osvežiti svoje veščine. Vzemite si čas in preverite svoje veščine zaviranja, zavijanja, zavijanja in nasprotnega krmiljenja in izogibanja oviram pri različnih hitrostih.

Tudi motorno kolo je nekaj mesecev ”spalo”. Tisti, ki ste svojega jeklenega konjička lansko jesen skrbno pospravili in čez zimo tudi vzdrževali, ne boste imeli težav. Tisti, ki niste, se boste tega pač morali naučiti. Pri tem mislim predvsem na akumulator in zaščito motornega kolesa čez zimo. Če akumulatorja niste odklopili, ali celo odnesli v topel prostor in če motornega kolesa niste pokrili, boste sezono pač začeli s polnjenjem akumulatorja in brisanjem prahu z vašega ljubljenčka. Preden se prvič usedete na motorno kolo, je zelo pametno, da pregledate kvaliteto pnevmatik, tlak v pnevmatikah, napetost verige, luči, ročke, hupo, položaj vzvratnih ogledal. Potem sledi preverjanje količine motornega olja, zavorne tekočine (ne dodajajte je sami!), +

Še posebej pozorni bodite na kakovost pnevmatik. Zavedajte se, da so pri osebnih avtomoblih štiri stične oz. naležne ploskve med pnevmatikami in voziščem, pri enoslednih motornih vozilih pa samo dve. Ti dve stični površini sta pri enoslednih motornih vozilih v povprečju skupne velikosti ene osebne izkaznice. In od kakovosti teh stičnih ploskev je odvisno naše življenje.

Če ugotovite, da je kvaliteta pnevmatik ”na meji, ampak bi še šlo”, je bolje, da jih zamenjate takoj, zaradi dveh razlogov. Na začetku motoristične sezone so pogoji na cesti bistveno slabši, kot jih bomo imeli sredi sezone, zato smo s slabimi pnevmatikami na začetku sezone v večji nevarnosti. Drugi vzrok je ta, da imajo avtomehaniki in vulkanizerji na začetku motoristične sezone bistveno več časa, kot ga bodo imeli sredi sezone, zato bomo takrat dalj časa bez motornega kolesa, drugi se bodo pa vozili.

Na začetku motoristične sezone vožnje začenjamo z mrzlimi pnevmatikami, zato jih je na začetku vožnje treba ogreti. Za ogrevanje pnevmatik ni potrebno izvajati vijuganja, saj pri tem, zaradi mrzlih pnevmatik, lahko pride do zdrsa sprednjega ali zadnjega kolesa, ki pa se lahko konča s padcem. Zadošča tudi čisto običajna vožnja, vendar, če sta poleti za to dovolj dva kilometra, jih je spomladi vsaj deset.

Preverite tudi vso motoristično opremo. Ali vam je še ustrezna, ali so materiali in šivi na suknji, hlačah in čevljih še dobri, ali zadrge in zaponke še delujejo. Še posebno pozornost posvetite čeladi. Če je prejšnjo sezono utrpela močan udarec, ali je prestara (več kot pet let), jo zamenjajte.

V prometu nismo sami. Na začetku motoristične sezone se zavedajmo, da drugi motorizirani udeleženci v prometu še niso navajeni na našo prisotnost, sploh pa ne na našo množičnost. Drugim motoriziranim udeležencem v prometu moramo dati nekaj časa, da se privadijo na našo prisotnost, v tem času pa moramo biti zelo pozorni na njihovo vedenje.

Kar se tiče okolja oz. ceste same, je stvar popolnoma jasna. Mrzel asfalt, pesek od zimskega vzdrževanja cest, nesnaga na vozišču do prvega močnega deževja, udarne jame… in vlažno vozišče zjutraj, so pogosti pojavi na začetku motoristične sezone, zato jih moramo pričakovati.

Vožnja izven naselja in v naselju sta popolnoma različni. Problematiko potekanja prometa v naseljih lahko strnemo v en stavek: v naseljih se na omejenem prostoru srečuje (križa, prepleta, cepi in priključuje) veliko število različnih vrst udeležencev v prometu (po masah in hitrostih), katerih cilji so različni, zahteve pa enake. Torej: številne spremembe smeri voženj, množičnost udeležencev, različne vrste udeležencev, različne mase in hitrosti udeležencev. Zato je vožnja enoslednega motornega vozila v urbanem okolju zagotovo zahtevnejša od vožnje na odprtih odsekih cest. Tudi zato, ker imamo v urbanih območjih potencialno nevarne situacije in lokacije, ki jih na odprtih odsekih cest izven naselij ni.

Med potencialno nevarne situacije za voznike enoslednih motornih vozil v naselju sodijo nenadne spremembe prometnih pasov, izsiljevanje prednosti v križišču, neuporaba smernikov, pešci, ki prečkajo cesto izven označenih prehodov za pešce, nenadno zaviranje vozila pred nami že pri rumeni luči na semaforju, uporaba mobilnih telefonov s strani voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo…

Med potencialno nevarne lokacije za voznike enoslednih motornih vozil v naselju sodijo zdrsni jekleni pokrovi kanalizacijskih jaškov, udarne jame, razpadajoče vozišče, talne označbe velikih površin brez protizdrsnih lastnosti …

Še posebej so pri vožnji v naseljih nevarnostim izpostavljeni vozniki enoslednih dostavnih motornih vozil oz. dostavljavci (ang. last-mile-delivery professionals). Zaradi več vzrokov. Prvi je ta, da ti praviloma vozijo enosledna motorna vozila z majhnimi dimenzijami pnevmatik, ki so še bolj ”dovzetne” za vse pomanjkljivosti ceste. Drugi je ta, da ta vrsta enoslednih motornih vozil praviloma nima vgrajenega ABS sistema. Tretji vzrok za njihovo večjo izpostavljenost tveganju je dolgotrajnejša prisotnost v prometu (tudi po osem in več ur na dan), naslednji pa njihovo vedenje v prometu, ki ne upošteva vedno cestno-prometnih predpisov.

In v vseh mediteranskih državah je, zaradi ugodnih klimatskih razmer, na tem področju, prometno – varnostna situacija popolnoma enaka – slaba. Zato so se nekatere mediteranske države združile v evropskem projektu SaferDeli. Slovenijo zastopa Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, z vso moralno podporo Agencije za varnost prometa. Glavni namen projekta SaferDeli je izboljšanje vozniških sposobnosti dostavljavcev na enoslednih vozilih. Ta cilj bomo poskušali doseči z integracijo digitalnih pristopov za poklicno izobraževanje z dejavnostmi oz. dogodki v živo ter z uporabo spletnih pripomočkov.

Če na koncu potegnemo črto lahko ugotovimo, da motoristi še največ za svojo varnost lahko naredimo sami. Obstaja kar nekaj stvari, ki jih lahko naredite, da bi bili pripravljeni na nevarnosti na cesti ali se jim izognili. Vozite, ko je promet redek (če je le mogoče), ne delajte nenadnih gibov, uporabljajte obe zavori, vozite vsaj ‘’dve sekundi’’ za drugimi vozili, poskušajte biti čim manj časa v mrtvem kotu drugih vozil, poskusite se izogibati luknjam in razpadajočemu vozišču (če ne gre, uporabite ‘‘tehniko prečkanja ovir‘‘), uporabljajte vzvratna ogledala in bodite vidni. Vožnja v svetlih oblačilih in odsevnem jopiču je pravilen pristop. Bodite previdni ves čas vožnje. Tudi, če vozite po cestah, ki jih dobro poznate. Res je, da se ceste ne spreminjajo, spreminjajo pa se vozne razmere in prometne situacije na njih.

In še nekaj stvari je dobro upoštevati. Prva je ta, da na enoslednem motornem vozilu nikoli nimamo absolutne prednosti, pa četudi jo imamo. Druga je ta, da si nikoli ne smemo dovoliti, da nas sprovocira nek drugi udeleženec v prometu. In tretja, mogoče celo najpomembnejša je ta, da se na motorno kolo usedemo le, če smo spočiti in trezni. Ne pozabite, da motorno kolo in alkohol, opojne substance in nekatere vrste zdravil pač ne gredo skupaj. Vožnja pod vplivom alkohola, opojnih substanc in nekaterih vrst zdravil ni le nevarna, ampak tudi ne daje nobenega užitka. Motorna kolesa pa vozimo predvsem zaradi užitka, kajne?