(Ljubljana, 26. maj 2022) Zakaj je vožnja z motorjem relativno glede na število prevoženih kilometrov tudi do 100-krat nevarnejša od vožnje z avtomobilom? To je bilo ključno vprašanje posveta Anatomija motoristove vožnje. Na dogodku so slovenski strokovnjaki z različnih področij pod drobnogled vzeli vedenje motoristov ter iskali vzroke, zakaj v zadnjih letih beležimo naraščajoči trend umrlih v prometnih nesrečah, ko gre za motoriste. Ob tem so v največji slovenski zavarovalnici predstavili tudi edinstveno novost v našem prostoru – brezplačno aplikacijo DRAJV za motorje, ki bo nagrajevala varnejšo vožnjo motoristov. Z Agencije za varnost prometa se je dogodka v aktivni vlogi udeležil mag. Goran Jovanović, presojevalec varnosti cest.

Da so uporabniki DRAJV-a, ki ga redno uporablja več kot 50 tisoč ljudi, varnejši vozniki, dokazujejo podatki. »Naši izračuni kažejo, da imajo uporabniki aplikacije DRAJV za približno 15 do 20 odstotkov nižjo škodno pogostnost v primerjavi s tistimi vozniki, ki je ne uporabljajo. V letu lanskem letu so tako uporabniki DRAJV-a prepeljali skupno več kot 200 milijonov varnejših kilometrov, v letošnjem letu pa bomo dosegli že neverjetno milijardo prevoženih kilometrov od zagona aplikacije v letu 2015. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da smo DRAJV ponudili še motoristom, ki si bodo lahko z varno vožnjo znižali premijo zavarovanja do 15 odstotkov,« je pojasnil Jaka Klement, direktor službe avtomobilskih zavarovanj  v Zavarovalnici Triglav in ob tem opozoril, da trenutna praksa kaže, da se motoristi odločajo predvsem za zavarovanje svojih motorjev, pozabljajo pa nase in na zavarovanje svoje varnosti.

Ker je telematika področje, ki se v svetu in tudi pri nas vedno hitreje razvija, postaja vedno aktualnejše tudi vprašanje uporabe na ta način zbranih podatkov. »Zbiranje podatkov v telefonu, avtomobilu ali pa na motorju počasi dobiva neko materialno vrednost. Kaže se njihova valuta, njihov potencial, ko gre za varnost motoristov,« razloži Andrej Brglez, predsednik AMZS, raziskovalec mobilnosti in izkušen motorist.

Še dodatno pa za občutek (ne)varnosti na cesti skrbi infrastruktura, ki lahko po mnenju mag Gorana Jovanovića, presojevalca varnosti cest na Agenciji za varnost v prometu, prav tako pomembno vpliva na obnašanje motoristov na cesti.

»Če pogledate statistiko samo za preteklo leto, boste hitro lahko ugotovili, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura. Pa kljub temu vemo, da bi lahko z izboljšavami na cestni infrastrukturi zabeležili manj smrtnih žrtev med motoristi oziroma hudih telesnih poškodb,« meni Jovanović, ki rešitev vidi tudi v drugačnem, za motoriste bolj prijaznem projektiranju komunalne infrastrukture.

»Živimo v zelo hitrem tempu, neprestano smo izpostavljeni stresu, to pomeni, da je v našem telesu neprestano povišan nivo stresnih hormonov, na primer adrenalina ali kortizola. Ti hormoni potem poskrbijo, da vsi organi hitreje delujejo in potem pride vikend in se gremo na motor malo sprostit. Vožnja na motorju ta nivo hormonov po navadi še poviša, priključi se jim še hormon užitka, dopamin, in ta koktajl hormonov je lahko za motorista zelo nevaren,« je povedala Irma Žuman, psihologinja in psihoterapevtka ter dolgoletna motoristka.