8. 5. 2014
V petek,  9. maja 2014, se prične prvi del preventivne akcije “0,0 šofer – Trezna odločitev”, ki jo ministrstvo za zdravje koordinira v okviru Resolucije Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022. V akciji poleg ministrstva za zdravje sodeluje tudi Javna agencija RS za varnost prometa, Policija, inšpekcijske službe, strokovne institucije in nevladne organizacije.

Prvi del akcije bo trajal do nedelje zvečer, akcijo pa bomo ponovili še v juniju, oktobru, novembru in decembru. Določene preventivne in nadzorne aktivnosti se bodo izvajale tudi v drugih obdobjih leta oziroma skozi vse leto. Z Akcijo “0,0 šofer – Trezna odločitev ” se je država, skupaj s stroko in nevladnimi organizacijami tudi letos zavezala, da bo z različnimi ukrepi prispevala k odgovornejšemu ravnanju vseh udeležencev v prometu in vseh tistih, ki lahko z doslednim izvajanjem zakonodaje na tem področju vplivajo na zmanjšanje prometnih nesreč in drugih posledic, ki nastanejo zaradi škodljive in tvegane rabe alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Za nadaljnje zmanjševanje števila žrtev nesreč, ki so povezane z alkoholom, je seveda nujno tudi sodelovanje vseh udeležencev v cestnem prometu.

 

Začetek preventivne akcije 0,0 šofer – Trezna odločitev
8. 5. 2014

V petek,  9. maja 2014, se prične prvi del preventivne akcije “0,0 šofer – Trezna odločitev”, ki jo ministrstvo za zdravje koordinira v okviru Resolucije Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022. V akciji poleg ministrstva za zdravje sodeluje tudi Javna agencija RS za varnost prometa, Policija, inšpekcijske službe, strokovne institucije in nevladne organizacije.

Prvi del akcije bo trajal do nedelje zvečer, akcijo pa bomo ponovili še v juniju, oktobru, novembru in decembru. Določene preventivne in nadzorne aktivnosti se bodo izvajale tudi v drugih obdobjih leta oziroma skozi vse leto. Z Akcijo “0,0 šofer – Trezna odločitev ” se je država, skupaj s stroko in nevladnimi organizacijami tudi letos zavezala, da bo z različnimi ukrepi prispevala k odgovornejšemu ravnanju vseh udeležencev v prometu in vseh tistih, ki lahko z doslednim izvajanjem zakonodaje na tem področju vplivajo na zmanjšanje prometnih nesreč in drugih posledic, ki nastanejo zaradi škodljive in tvegane rabe alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Za nadaljnje zmanjševanje števila žrtev nesreč, ki so povezane z alkoholom, je seveda nujno tudi sodelovanje vseh udeležencev v cestnem prometu.

Kot vsako leto, tudi letos vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da:
– pred in med vožnjo ne uživajo alkoholih pijač, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi,
– upoštevajo dejstvo, da alkohol v organizmu ostane tudi do 12 ur in več po zaužitju, odvisno od količine zaužite pijače,
– tudi kot pešci in kolesarji ravnajo odgovorno v prometu in se vanj vključujejo s trezno glavo,
– in na sploh upoštevajo cestno prometna pravila.

Pozivamo tudi organizatorje javnih prireditev, lastnike gostinskih lokalov ter trgovce naj bodo pozorni pri prodaji in ponudbi alkoholnih pijač in spoštujejo določbe Zakona o omejevanju porabe alkohola.

V zadnjem obdobju so bili v Sloveniji na področju udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ter drugih psihoaktivnih snovi uvedeni različni zakonodajni in rehabilitacijski ukrepi, okrepilo pa se je tudi izvajanje vsakoletnih preventivnih akcij državnih in strokovnih institucij ter civilne družbe. Do neke mere lahko govorimo o celovitem pristopu na tem področju.

Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na slovenskih cestah, ki je bil v zadnjih trinajstih letih najvišji leta 2008 (13%), se od leta 2009 dalje giblje okrog 10%.

Pozitivne spremembe beležimo tudi v deležu alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili smrtno prometno nesrečo. Najmanj takih nesreč je bilo v letu 2011, ko je delež iz več kot 30% padel na 23%. To lahko pripišemo spremembam zakonodaje, pa tudi javni razpravi, ki je spremljala te spremembe in prispevala k ozaveščanju ljudi. V letu 2012 se je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih nesreč sicer spet povišal nad tretjino, vendar je v lanskem letu že padel na 30,7%. Cilj Nacionalnega programa je, da ta delež ne preseže 30%. Padel ni samo delež ampak po letu 2011 beležimo tudi najmanjše število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so bile povzročene pod vplivom alkohola od leta 2000 dalje. V prometu je tudi vse manj alkoholiziranih udeležencev, saj podatki policije kažejo, da se je od leta 2001 do 2013 ta odstotek zmanjšal iz 20% na manj kot 4%. To kaže na to, da na tem področju enkratne akcije ne zagotavljajo uspeha, ampak lahko boljše rezultate pričakujemo samo ob kontinuiranih in usklajenih prizadevanjih celotne družbe. Tak pristop v Sloveniji zagotavljamo z implementacijo nacionalnega programa.

Izvedbeni načrt.pdf