Strokovni dogodek na temo razvoja in spodbujanja varnega kolesarjenja

5. 3. 2013
Na AVP – Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske dne 4. marca 2013 v prostorih AVP v Ljubljani organizirali strokovno srečanje na temo Razvoj in spodbujanje varnega kolesarjenja.

V okviru strokovnega dogodka smo povabili priznano tujo predavateljico in strokovnjakinjo s področja kolesarjenja, spodbujanja in planiranja kolesarskih površin ter umeščanja v urbani prostor go. Angelo Van der Kloof iz nizozemske organizacije Mobycon, ki se ukvarja z t.i. kickstand delavnicami za razvijanje kolesarjenja in politike, predstavitvijo primerov dobre prakse iz Nizozemske itd.

Strokovno srečanje je bilo namenjeno strokovnjakom in predstavnikom različnih državnih in lokalnih organov ter organizacij, ki se ukvarjajo z aktivnostmi na področju kolesarjenja. Sestanka se je tako udeležilo 20 predstavnikov občin in občinskih SPV iz različnih slovenskih občin (Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj, Tolmin), Policije, Urbanističnega inštituta, predstavniki nevladnih organizacij ter predstavniki Javne agencije RS za varnost prometa.

Osnovni namen sestanka je bil predstavitev primerov dobre prakse in politik na področju spodbujanja kolesarjenja s strani nizozemske strokovnjakinje, odpiranje diskusije ter izmenjava mnenj in informacij med posameznimi deležniki, ter dogovor o nadaljevanju in morebitni izvedbi dodatnih bolj poglobljenih strokovnih delavnic.

Strokovni dogodek na temo razvoja in spodbujanja varnega kolesarjenja
5. 3. 2013

Na AVP – Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske dne 4. marca 2013 v prostorih AVP v Ljubljani organizirali strokovno srečanje na temo Razvoj in spodbujanje varnega kolesarjenja.

Ob začetku je zbrane nagovoril v.d.direktorja AVP g. Franc Pojbič, ki je poudaril, da so tovrstna srečanja izrednega pomena za razvoj posameznih področij prometne varnosti, v tem primeru kolesarjenja. Hkrati je izpostavil, da je potrebno v prihodnosti pričeti z programskimi usmeritvami in ciljno naravnanostjo v smeri daljšega časovnega obdobja, da bi lahko sledili trendom zastavljenim v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.

Predstavnik nizozemskega veleposlaništva g. Paul Van Oosteveen je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se je sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pričelo že pri prejšnjih aktivnostih, ter da je vesel, da smo lahko skupno organizirali tovrstni dogodek, saj si kot država, kjer je varnost izredno pomembna vrednota, kolesarjenje pa način vsakodnevnega življenja prizadevajo za njihovo dodano vrednost delovanju znotraj države gostiteljice. Ob tem je končal, da se tudi v prihodnje veseli sodelovanje pri novih aktivnostih.

Mateja Markl, vodja AVP-Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je celotno srečanje organizirala, je na kratko predstavila program ter moderirala in kratko predstavila naša izhodišča in situacijo in izkušnje v Sloveniji.
Srečanje je potekalo večinoma v angleškem jeziku.

Strokovno srečanje je potekalo skladno z načrtovanim programom:

Ključni poudarki srečanja so bili::

– trajnostna mobilnost vključuje tudi razvoj kolesarjenja, predvsem z vidika nadomeščanja drugih načinov prevoza, ki so ekološko bolj obremenjujoči, predvsem osebnih avtomobilov

– razvoj kolesarjenja je celovit in kompleksen sistem, ki zahteva ne samo izgradnjo kolesarske infrastrukture, ampak tudi urejenost ostalih področij, od vzgoje in usposabljanja različnih ciljnih skupin, odgovornosti lokalnih in nacionalnih oblasti, raziskovalno delo in spremljanje razvoja itd

– z povečevanjem števila kolesarjev se povečuje tudi potrebna pozornost za to področje, ter zahteve in pričakovanja prebivalcev

– sobivanje in deljenje javnega prostora med različnimi udeleženci v prometu je koncept, ki prinaša boljšo kakovost življenja znotraj nekega naselja, zato je bolj smiselno urejati in izvajati ukrepe za spodbujanje sobivanja, kot postavljati jasen meje med različnimi vrstami prometa (predvsem znotraj naselij)

– kolesarjenje je na Nizozemskem način življenja in je izredno vpeto v vsakodnevne aktivnosti (kolesarjenje po opravkih, v šolo, na delo…), zato se predstavlja ne samo z vidika varnosti, ampak tudi zabave, preživljanja prostega časa, ekologije, bolj zdravega načina življenja, cene prevoza itd.; po podatkih je v povprečju s kolesom dnevno opravljenih približno 26% vseh poti Nizozemcev, razlike med posameznimi lokalnimi skupnostmi pa so lahko velike (skoraj 50% v Groeningenu, ter 11 % v Haarlem)

– trening kolesarjenja otrok je večinoma v domeni staršev ob pomoči šol ter izvajanja aktivnosti na t.i. prometnih parkih, otroci opravljajo tudi teoretični in praktični del kolesarskega izpita; šole znotraj programa »Varna šola« tako pripravljajo otroke za varno sodelovanje v prometu, aktivno so vključeni starši, dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo itd.

– večina otrok v starosti 11, 12 let samostojno prihaja v šolo, velika večina s kolesom, tudi več km v eno smer, mlajši otroci pa v spremstvu staršev na kolesih

– zaščitna čelada ni obvezna, čeprav se njena uporaba začenja spodbujati predvsem pri otrocih; uporaba zaščitne čelade je razumljena kot posameznikov individualna odgovornost;

– z vidika razvoja kolesarjenja je pomembna vizija na nacionalni ravni ter strategija umeščanja kolesarjev v javni prostor, tako z vidika urbanističnega planiranja kolesarskih površin, financiranja aktivnosti, prometne vzgoje in programov usposabljanja, pravil in sobivanja različnih udeležencev

– za razvoj je potreben tudi čas, na Nizozemskem so z aktivnim načrtovanjem ter strateško vizijo pričeli v 70 letih prejšnjega stoletja, in še danes venomer spreminjajo izgled, raziskujejo in eksperimentirajo z novimi infrastrukturnimi ukrepi, saj kot kolesarske velesila morajo sami iskati nove rešitve (npr. novejša problematika uveljavljanja električnih koles, ki poleg dodatne mobilnosti, prinašajo tudi nekatere negativne vidike)

– večinoma so različne politike do razvoja kolesarjenja odvisne od lokalni skupnosti, provinc, ter skupne nacionalne strategije razvoja kolesarskega omrežja; zelo pomembno vlogo in odgovornost imajo lokalne skupnosti, od katerih tudi prebivalci pričakujejo, da urejajo in izboljšujejo stanje (ukrepi za povečevanje varnosti, prenove in izboljšave, dodatne nove kolesarske povezave, prometna signalizacija, odpravljanje nevarnih mest, čiščenje kolesarskih poti pozimi…);

– nizkocenovni ukrepi za varnost kolesarjev so lahko enako učinkoviti, prav tako pa je potrebno izpostaviti, da stalen razvoj, spremljanje, posodobitve in strateško načrtovanje zahteva tudi svoje stroške, in da je pomembna diskusija in odločitev, kaj prebivalci določene skupnosti želijo, pričakujejo (npr. ali parkirna mesta, boljša pretočnost za vozila, ali več površin in večja varnost kolesarjev, pešcev…)

Nekaj utrinkov:

Udeleženci so že med samim srečanjem ter ob koncu posamezne teme postavljali konkretna vprašanja, ter navajali različne primere iz našega okolja. Ob koncu so zaključili, da so tovrstna srečanja pomembna, da si želijo sodelovanja in podpore, tako strokovne kot tudi morebitnih finančnih virov, ki bi jih lahko s povezanostjo večih lokalnih skupnosti in nacionalnih organizacij pridobili v prihodnosti. Prav tako so izrazili zainteresiranost za bolj poglobljen strokovno izveden program oz. delavnico s povabilom tujih strokovnjakov in predstavitvijo primerov dobre prakse, kjer bi lahko s konkretnimi svojimi problemi prišli do nekih novih rešitev.

Strokovno srečanje se je skladno s programom zaključilo malo po 13.00 uri.