Rehabilitacijski programi – leto dni izvajanja

11. 12. 2012
Prometne nesreče, telesne poškodbe in smrti kot posledica uporabe alkohola ali drog pred in med vožnjo motornega vozila morajo biti posebna skrb države. Slabše zaznavanje in napačna ocena prometnih situacij voznikov, ki vozijo pod vplivom psihotropnih substanc, predstavlja stalno in nesprejemljivo grožnjo za življenje in blaginjo državljanov. Zato je v javnem interesu, da država, za zmanjšanje števila prometnih nesreč, sprejme ukrepe, ki vplivajo na resocializacijo povratnikov prometnih kršitev. To pa so rehabilitacijski programi, ki povratnike spodbujajo k pozitivni spremembi stališč do prometne varnosti in kulture.

Rehabilitacijski programi – leto dni izvajanja
11. 12. 2012

Prometne nesreče, telesne poškodbe in smrti kot posledica uporabe alkohola ali drog pred in med vožnjo motornega vozila morajo biti posebna skrb države. Slabše zaznavanje in napačna ocena prometnih situacij voznikov, ki vozijo pod vplivom psihotropnih substanc, predstavlja stalno in nesprejemljivo grožnjo za življenje in blaginjo državljanov. Zato je v javnem interesu, da država, za zmanjšanje števila prometnih nesreč, sprejme ukrepe, ki vplivajo na resocializacijo povratnikov prometnih kršitev. To pa so rehabilitacijski programi, ki povratnike spodbujajo k pozitivni spremembi stališč do prometne varnosti in kulture.

Rehabilitacijske programe so v 70. letih prejšnjega stoletja začeli uvajati v Avstriji in Nemčiji, v 90. letih so jima sledile še druge evropske države, npr. Belgija, Anglija, Finska, Francija, severna Italija, Nizozemska, Portugalska in Švica, dne 1. 10. 2011 pa so se rehabilitacijski programi začeli izvajati tudi v Republiki Sloveniji.

Voznikom, ki so kaznovani zaradi prekrškov, ki so povezani z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, so namenjeni naslednji programi:

Edukacijske delavnice v trajanju 6 ur in se izvedejo v dveh srečanjih po 3 ure. Število udeležencev je lahko največ 12.

Psihosocialne delavnice v trajanju 17 ur, od tega sta dve uri namenjeni individualnim razgovorom, ter 15 ur skupinskemu delu, ki se izvede v petih srečanjih v trajanju treh ur. V teh delavnicah je od 8 do 10 udeležencev

Programi zdravljenja potekajo po standardiziranih medicinskih programih zdravljenja odvisnosti in so namenjeni voznikom, ki so že klinično odvisni od uživanja psihoaktivnih snovi.

Javna agencija za varnost prometa je podelila pooblastilo za izvajanje rehabilitacijskih programov enajstim organizacijam, v katerih edukacijske delavnice vodijo psihologi z ustreznimi delovnimi izkušnjami, psihosocialne delavnice pa poleg psihologov lahko izvajajo tudi zdravniki in osebe s socialnim strokovnim profilom (socialni delavci, socialni pedagogi, dipl. medicinske sestre). Vsi izvajalci morajo opraviti posebno izobraževanje, ki ga izvaja javna agencija. Trenutno je izvajalcev delavnic 62.

Od začetka izvajanja rehabilitacijskih programov je bilo izvedenih 267 edukacijskih delavnic in 24 psihosocialnih delavnic, ki se jih je skupno udeležilo 3125 udeležencev.

Udeleženci so programe ocenili kot uporabne, razumljive, zanimive in ustrezne ter drugačne, kot so pričakovali. Zanemarljiv odstotek udeležencev je programe ocenil kot nepotrebne in nesmiselne.

Izvajalci delavnic srečanja v glavnem ocenjujejo kot dobra ali zelo dobra, udeleženci so kooperativni, vodljivi in s spoštljivo komunikacijo. Lastno videnje srečanja ocenjujejo kot uspešno, saj se skladno izmenjuje interaktivno predavanje, pogovor, prikaz primera in ostale metode. Pri večini udeležencev je zaznati, vsaj na besedni ravni, kritičen odnos do pitja alkohola v zvezi s prometom. Hitro se doseže realnejši vpogled lastnega vedenja v povezavi s posledicami. Vzdušje je večinoma sproščeno, dostikrat popestreno s humorjem. Na začetku srečanja so udeleženci zadržani, zaskrbljeni in v pričakovanju obtožujočega odnosa. Po uvodni predstavitvi in razlagi namena srečanja, se začuti olajšanje ter steče medosebna interakcija.

Udeležba na rehabilitacijskem programu vsekakor povzroči izboljšanje vedenja voznikov, njihovega odnosa, uspešnosti ali sposobnosti za vožnjo, z namenom, da bi zmanjšali število nesreč in promovirali prometno varnost.