(Bruselj, 4. maj 2021) Evropska komisija je pred dnevi objavila predhodno poročilo o smrtnih žrtvah na cestah za leto 2020. Po ocenah je lani v prometnih nesrečah umrlo 18.800 ljudi, kar je 17 odstotkov manj v primerjavi z letom 2019. Na cestah v EU je življenje izgubilo skoraj 4.000 ljudi manj kot leto poprej. Manjši obseg prometa kot posledica pandemije Covid-19 je imel očiten, čeprav po besedah Evropske komisije nemerljiv vpliv na število smrtnih žrtev na cestah. Evropska komisija je Slovenijo izpostavila med državami članicami, kjer je bilo zabeleženih najmanj smrtnih žrtev in najvišji deleži zmanjšanja. Tako navajajo, da je 18 držav članic leta 2020 zabeležilo najmanjše število smrtnih žrtev na cestah. Število smrtnih primerov na milijon prebivalcev po vsej EU se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za povprečno 17 %, največje zmanjšanje (za -20 % ali več), poleg Slovenije (-42 %) beležijo še v Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in na Malti. Pet držav članic (Estonija, Irska, Latvija, Luksemburg in Finska) je kljub pandemiji zabeležilo povečanje števila smrtnih žrtev na cestah.
Slovenija si z Italijo deli četrto mesto med državami članicami Evropske unije
V daljšem časovnem obdobju (2010-2020) se je število smrtnih žrtev na evropskih cestah zmanjšalo za 36 %, cilj EU je bil sicer 50 %. Ta cilj je od držav članic EU presegla le Grčija (54 %), nad trenutnim povprečjem EU pa so še Španija (44 %), Hrvaška (44 %), Portugalska (43 %) ter Slovenija (42 %) in Italija (42 %), je izpostavila Evropska komisija. Skupno je devet držav članic zabeležilo padec za 40 % ali več. Spodnja razpredelnica prikazuje število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev po podatkih Evropske komisije.
Število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev po posameznih državah po podatkih EK
| 2010 | 2019 | 2020 | Sprememba v % 2019-2020 | Sprememba v % 2010-2020 | |
| EU-27 | 67 | 51 | 42 | -17% | -36% |
| Grčija | 113 | 64 | 54 | -16% | -54% |
| Norveška | 43 | 20 | 18 | -11% | -54% |
| Španija | 53 | 37 | 29 | -21% | -44% |
| Hrvaška | 99 | 73 | 58 | -20% | -44% |
| Portugalska | 80 | 63 | 52 | -18% | -43% |
| Slovenija | 67 | 49 | 38 | -22% | -42% |
| Italija | 70 | 53 | 40 | -25% | -42% |
| Litva | 95 | 67 | 63 | -6% | -41% |
| Belgija | 78 | 56 | 44 | -22% | -40% |
| Bolgarija | 105 | 90 | 67 | -26% | -40% |
| Danska | 46 | 34 | 27 | -22% | -39% |
| Madžarska | 74 | 62 | 46 | -25% | -39% |
| Avstrija | 66 | 47 | 38 | -19% | -39% |
| Poljska | 103 | 77 | 65 | -15% | -37% |
| Francija | 64 | 50 | 39 | -21% | -36% |
| Češka | 77 | 58 | 48 | -16% | -35% |
| Latvija | 103 | 69 | 74 | 7% | -35% |
| Slovaška | 69 | 50 | 45 | -9% | -33% |
| Romunija | 117 | 96 | 85 | -12% | -31% |
| Švica | 42 | 22 | 26 | 21% | -31% |
| Irska | 47 | 29 | 30 | 6% | -30% |
| Švedska | 28 | 22 | 18 | -14% | -29% |
| Nemčija | 45 | 37 | 33 | -11% | -25% |
| Estonija | 59 | 39 | 45 | 15% | -24% |
| Ciper | 73 | 59 | 54 | -8% | -20% |
| Luksemburg | 64 | 36 | 42 | 18% | -19% |
| Finska | 51 | 38 | 40 | 4% | -19% |
| Malta | 31 | 32 | 21 | -31% | -15% |
| Islandija | 25 | 17 | 22 | 33% | 0% |
| Nizozemska | 32 | 34 | 31 | -8% | 1% |
Evropska komisarka za promet Adina Vălean je ob tem dejala: »S skoraj 4.000 manj smrtnimi žrtvami na cestah EU v letu 2020 v primerjavi z letom 2019, naše ceste ostajajo najvarnejše na svetu. Kljub temu zaostajamo za ciljem zadnjega desetletja in potrebni so skupni ukrepi za preprečitev vrnitve na raven pred pandemijo. V naši strategiji trajnostne in pametne mobilnosti smo ponovno poudarili svojo zavezanost izvajanju Strategije EU za varnost v cestnem prometu in zmanjšanju števila smrtnih žrtev za vse načine prevoza najbližje ničli.«
Vpliv pandemije je težko izmeriti
Manjši obseg prometa kot posledica pandemije Covid-19 je imel očiten, čeprav težko merljiv vpliv na število smrtnih žrtev na cestah. Predhodni podatki iz ZDA kažejo, da se je število smrtnih žrtev leta 2020 kljub manjšemu obsegu prometa povečalo. Pokazatelji v nekaterih državah EU kažejo tudi na povečanje tveganega vedenja v prometu v času obdobij ustavitev javnega življenja t. i. »lockdowna«, zlasti vožnje z neprilagojeno hitrostjo.
Podrobneje o ugotovitvah Evropske komisije na povezavi.