Slovenija je na petem mestu med državami, ki so naredile največji napredek in najbolj zmanjšale število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah med mladimi. Slovenija je v desetletju od leta 2001 do 2010 zmanjšala število smrtnih žrtev med mladimi v prometnih nesrečah za dobrih 9 % (EU povprečje pa znaša 7 %). Pred Slovenijo so se uvrstile Portugalska, Latvija, Španija in Estonija. Pri zmanjšanju števila smrtnih žrtev med mladimi so napredovale tudi Švedska, Nizozemska in Švica, ki so glede na število umrlih mladih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev najbolj varne države. Pri izboljšanju prometne varnosti med mladimi v primerjavi s splošnim izboljšanjem prometne varnosti pa je Slovenija na tretjem mestu med državami EU (za Luksemburgom in Švico).
Mladi moški so v cestnem prometu 4x bolj ogroženi kot mlade ženske
5. 12. 2011
Slovenija je na petem mestu med državami, ki so naredile največji napredek in najbolj zmanjšale število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah med mladimi. Slovenija je v desetletju od leta 2001 do 2010 zmanjšala število smrtnih žrtev med mladimi v prometnih nesrečah za dobrih 9 % (EU povprečje pa znaša 7 %). Pred Slovenijo so se uvrstile Portugalska, Latvija, Španija in Estonija. Pri zmanjšanju števila smrtnih žrtev med mladimi so napredovale tudi Švedska, Nizozemska in Švica, ki so glede na število umrlih mladih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev najbolj varne države. Pri izboljšanju prometne varnosti med mladimi v primerjavi s splošnim izboljšanjem prometne varnosti pa je Slovenija na tretjem mestu med državami EU (za Luksemburgom in Švico).
Mladi so v cestnem prometu med najbolj ogroženimi skupinami. Kar 140.000 mladih med 15. in 30. letom je umrlo na evropskih cestah od leta 2001, 9.150 v letu 2010. Ta starostna skupina predstavlja 20 % celotne populacije EU, a ima hkrati kar 30 % delež med smrtnimi žrtvami v prometnih nesrečah. Smrtnost med mladimi je za 69 % večja kot velja za vse ostale starostne skupine. Še posebej so v cestnem prometu ogroženi mladi moški, ki predstavljajo 81 % vseh smrtnih žrtev na cestah.
Vsak četrta smrtna žrtev med mladimi v EU je posledica prometne nesreče. ”Če želijo države članice EU doseči predviden cilj za leto 2020, morajo postaviti varnost mladih v prometu na prioritetno mesto”, je povedal izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa g. Antonio Avenoso. Mladi moški so v prometnih nesrečah s smrtnih izidom udeleženi kot vozniki osebnih avtomobilov (39 %), motoristi (22 %), potniki v osebnih avtomobilih (18 %), pešci (7 %), vozniki mopedov (7 %) in kolesarji (2 %). Pri mladih ženskah so deleži drugačni: potnice v osebnih avtomobilih (38 %), voznice osebnih avtomobilov (34 %), peške (11 %), motoristke (6 %), voznice mopedov (3 %) in kolesarke (3 %).
Na nastanek prometnih nesreč, v katerih so udeleženi mladi, največkrat vplivajo naslednji dejavniki: vožnja ponoči in ob vikendih, vožnja s sopotniki iste starosti, neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja brez uporabe varnostnega pasu. Opaziti je tudi porast vožnje pod vplivom nedovoljenih drog (predvsem marihuane). Mladi niso namerno nevarni in ogroženi v prometu, ampak je to predvsem posledica neizkušenosti, nezrelosti in življenjskega stila. V PIN publikaciji so predstavljeni tudi nekateri sklopi ukrepov – od nadzora, sistema kazenskih točk, rehabilitacije, do izdaje vozniškega dovoljenja in usposabljanja, varnejše cestne infrastrukture in vozil itd.
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni