Poklicni vozniki so eden ključnih stebrov prometne varnosti

Več kilometrov, večja odgovornost za varnost vseh

Ljubljana, 13. november 2026 – Od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra 2026, bo potekala druga letošnja nacionalna preventivna akcija Poklicni vozniki – ozaveščanje za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija. V tem času bo potekal tudi evropsko usklajen poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi Truck & Bus.

AVP bo v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) že v soboto, 14. novembra 2026, v Centru varne vožnje na Vranskem izvedla brezplačen preventivni dogodek za poklicne voznike tovornih in lahkih gospodarskih vozil. Dopoldanski del bo namenjen kratkim strokovnim predstavitvam, praktični del pa ogledu in preizkusu vozil tehničnih partnerjev pod vodstvom inštruktorjev. Izjave za medije so predvidene po uvodnih nagovorih, na poligonu.

Udeležence bodo nagovorili direktorica prodaje AMZS Katy Kocet Ivanič, direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS Milan Slokar, izvršni podpredsednik  in podpredsednik Sekcije za promet pri OZS Peter Pišek ter Damijan Leskovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Strokovne predstavitve bodo namenjene tahografom, varnosti na avtocestah, sodobnim varnostno-asistenčnim sistemom in osredotočenosti voznikov med vožnjo. V praktičnem delu bodo udeleženci lahko na poligonu preizkusili vozila tehničnih partnerjev, v preddverju pa simulator vožnje tovornega vozila in simulator tahografa.

Poklicni vozniki – več kilometrov, večja izpostavljenost tveganjem

Promet tovornih vozil skozi Slovenijo se je v zadnjih desetletjih močno povečal, s tem pa se povečuje tudi kompleksnost zagotavljanja prometne varnosti. Poklicni vozniki tovornih vozil, avtobusov in lahkih gospodarskih vozil predstavljajo gospodarsko zelo pomemben segment udeležencev v prometu, hkrati pa s svojim ravnanjem pomembno vplivajo na prometno varnost vseh. V prometu preživijo bistveno več časa kot večina drugih udeležencev. Zaradi dolgih voženj, časovnih pritiskov in odgovornosti za potnike oziroma tovor so bolj izpostavljeni različnim tveganjem.

V obdobju 2016–2025 so vozniki tovornih vozil in avtobusov po podatkih Policije povzročili 9,3 % vseh prometnih nesreč. Posledice nesreč s težkimi vozili pa so lahko zaradi njihove mase in dimenzij posebej hude.

Po začasnih in neuradnih podatkih Policije so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov do 31. oktobra letos udeleženi v 2.429 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 1.430. Med vozniki tovornih vozil so v teh nesrečah umrli trije, huje poškodovanih pa je bilo pet voznikov tovornih vozil in en voznik avtobusa. Lani sta v prometnih nesrečah umrla dva voznika tovornih vozil.

Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil in avtobusov, so neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer oziroma stran vožnje ter nepravilni premiki z vozilom.

Odgovornost poklicnih voznikov je pomembna za varnost vseh

»Na Agenciji za varnost prometa posebno pozornost namenjamo poklicnim voznikom, njihovemu stalnemu usposabljanju, ozaveščanju in razvoju prometne kulture. Poklicni vozniki tovornih vozil so eden od štirih nacionalnih stebrov varnega prometnega sistema v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030. Zato jim tudi letos namenjamo dve nacionalni preventivni akciji – februarja in novembra. Njihovo odgovorno ravnanje je ključno za varnost vseh udeležencev v prometu,« poudarja mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP.

Defenzivna vožnja, ustrezno psihofizično stanje, spoštovanje prometnih pravil in skrb za tehnično brezhibnost vozil ostajajo temelj varne udeležbe v prometu. Kljub napredku tehnologije in vse bolj izpopolnjenim asistenčnim sistemom je namreč voznik še vedno najpomembnejši varnostni dejavnik. Dosledna in pravilna uporaba razpoložljivih asistenčnih sistemov v tovornih vozilih je nujna za zmanjševanje tveganja prometnih nesreč in njihovih posledic. Sistemi za opozarjanje na nevarnost naleta in samodejno zaviranje v sili vozniku pomagajo pri pravočasnem odzivu, sistemi za opozarjanje na zapustitev voznega pasu in pomoč pri njegovem ohranjanju pa zmanjšujejo tveganje nenamernega odklona vozila. Vozniki morajo poznati delovanje in omejitve teh sistemov ter jih uporabljati skladno z navodili proizvajalca. Asistenčni sistemi dopolnjujejo pozorno in odgovorno vožnjo, zato mora voznik ves čas spremljati promet, ohranjati ustrezno varnostno razdaljo in biti pripravljen prevzeti nadzor. Z zbranostjo, spočitostjo in strpno vožnjo lahko poklicni vozniki odločilno prispevajo k večji varnosti na cestah ter pomagajo ohranjati številna življenja – svoja in življenja drugih.

Poostren nadzor tovornega in avtobusnega prometa

Med akcijo bodo policisti po vsej državi izvajali poostrene nadzore nad tovornimi in avtobusnimi prevozi na avtocestah, hitrih cestah in avtobusnih postajališčih. Posebno pozornost bodo namenili spoštovanju omejitev hitrosti, tehnični brezhibnosti vozil, obremenjenosti vozil, spoštovanju socialne zakonodaje, psihofizičnemu stanju voznikov ter uporabi varnostnega pasu in elektronskih naprav.

Do 31. oktobra letos so policisti pri voznikih tovornih vozil ugotovili 30.292 kršitev prometnih predpisov, kar je 15,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2025, ko so jih evidentirali 35.755. Med najpogostejšimi kršitvami so bile prekoračitve hitrosti (9.385 kršitev), uporaba mobilnih telefonov in drugih naprav (3.132 kršitev), neuporaba varnostnega pasu (2.651 kršitev), nepravilnosti, povezane s tovorom (1.425 kršitev), ter nepravilno prehitevanje (1.315 kršitev).

Mrtvi koti in zavorna pot – ključna dejavnika tveganja

Tovorna vozila in avtobusi imajo sicer dober pogled naprej ter velika vzvratna ogledala, pogosto tudi dodatna ogledala, vendar imajo zaradi svojih dimenzij in konstrukcijskih značilnosti velike mrtve kote na skoraj vseh straneh vozila. V teh območjih voznik drugih udeležencev ne more videti. Zato je pomembno, da kolesarji, vozniki mopedov, motornih koles in osebnih avtomobilov vozijo oziroma se ustavijo na takšni razdalji od tovornega vozila, da jih njegov voznik lahko opazi v vzvratnih ogledalih.

Težka tovorna vozila (vlačilci s priklopnikom) lahko tehtajo tudi več kot 40 ton. Pri zaviranju v sili je lahko njihova pot ustavljanja do 40 % daljša kot pri osebnih avtomobilih, pri čemer na dejansko razdaljo pomembno vplivajo hitrost, masa, stanje pnevmatik in zavor, vozna podlaga ter drugi pogoji. Zato je zadostna varnostna razdalja še posebej pomembna. Prekratka razdalja med tovornimi vozili lahko povzroči naletne prometne nesreče, ki imajo pogosto hude posledice, povzročijo veliko gospodarsko škodo in zahtevajo veliko časa za odpravo posledic. Daljšo pot ustavljanja težkih vozil morajo upoštevati tudi drugi udeleženci v prometu, predvsem pešci, kolesarji in vozniki osebnih avtomobilov.

AVP voznike tovornih vozil in avtobusov opozarja tudi na dosledno uporabo varnostnega pasu. Med vožnjo morajo biti osebe na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da uporaba varnostnega pasu lahko zmanjša tveganje smrti potnikov v vozilu do 50 %.

Ustrezno psihofizično stanje je ključno

Utrujenost je pomemben dejavnik tveganja pri poklicnih voznikih. Evropska komisija navaja, da je ta pomemben dejavnik pri približno 20 % prometnih nesreč, v katerih so udeležena težka gospodarska vozila. Zato so dosledno upoštevanje pravil o času vožnje, odmorih in počitkih ter skrb za zadosten spanec ključni za varnost.

Raziskava AAA Foundation for Traffic Safety je pokazala, da so imeli vozniki, ki so v zadnjih 24 urah spali 4–5 ur, približno 4,3-krat višjo stopnjo udeležbe v prometni nesreči kot vozniki, ki so spali vsaj sedem ur; pri manj kot štirih urah spanja je bila stopnja približno 11,5-krat višja. Evropski observatorij za varnost cestnega prometa opozarja tudi na povečano tveganje za nesreče zaradi utrujenosti ponoči in ob daljšem delovnem dnevu.

Utrujeni vozniki počasneje reagirajo, sprejemajo slabše odločitve in so bolj nagnjeni k mikrospanju – kratkim, nekajsekundnim »izklopom«, ki jih sami pogosto sploh ne zaznajo. Prav v teh nekaj sekundah lahko pride do trčenja. Uredba (ES) št. 561/2006 v 7. členu določa, da mora voznik po 4,5 ure vožnje praviloma opraviti najmanj 45-minutni odmor (ta se lahko pod predpisanimi pogoji razdeli). Redni dnevni počitek po 8. členu traja najmanj 11 ur; skrajšani dnevni počitek traja najmanj 9 ur, pri čemer so možnosti skrajšanja omejene z uredbo. Ta pravila so namenjena tudi zmanjševanju utrujenosti in tveganj v cestnem prometu.

Agencija za varnost prometa zato posebej opozarja na dosledno upoštevanje predpisanega časa vožnje, odmorov in počitkov – ne le v izogib kaznim, temveč predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti vseh drugih udeležencev v cestnem prometu. Pomembno je, da poklicni vozniki vozijo spočiti in v ustreznem psihofizičnem stanju. Zmanjšana pozornost za volanom večdesettonskega vozila lahko namreč privede do hude prometne nesreče. Ob prvih znakih zaspanosti morajo zato pravočasno ukrepati in si zagotoviti počitek. Poklicni vozniki motornega vozila med opravljanjem dela ter vozniki kategorij C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu.

Nasveti za varnejšo udeležbo v prometu

AVP poudarja, da je za večjo prometno varnost potrebno odgovorno ravnanje tako poklicnih voznikov kot drugih udeležencev. S spoštovanjem prometnih pravil, večjo strpnostjo in zavedanjem omejitev težkih vozil lahko vsak prispeva k varnejšim cestam.

Nasveti za voznike tovornih vozil:

• Pot načrtujte vnaprej ter dosledno spoštujte predpisan delovni čas in obvezne počitke. Vožnje ne podaljšujte na račun varnosti.
• Pred vožnjo poskrbite za zadosten in kakovosten spanec, med vožnjo pa za redne odmore.
• Izogibajte se vsem motnjam pozornosti. Vse potrebne nastavitve opravite pred začetkom vožnje, med vožnjo pa ne uporabljajte mobilnega telefona, ne jejte in ne opravljajte drugih dejavnosti, ki odvračajo pozornost.
• Hitrost prilagodite razmeram na cesti, prometu in vremenskim pogojem ter dosledno upoštevajte prometno signalizacijo.
• Izkoristite boljšo preglednost nad prometno situacijo in predvidevajte ravnanje drugih voznikov.
• Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo ter bodite posebej pozorni na mrtve kote, predvsem v urbanih okoljih.
• Pred vsako vožnjo preverite tehnično brezhibnost vozila, stanje pnevmatik ter pravilno naložen in pritrjen tovor. Tovor mora biti naložen in pritrjen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence, ne zmanjšuje stabilnosti vozila in se ne razsipa ali pada z vozila. Pritrditev tovora med prevozom ponovno preverite, kadar okoliščine kažejo, da bi se lahko tovor ali pritrdilna sredstva premaknili oziroma zrahljali.
• Pravočasno poskrbite za predpisano zimsko opremo – in sicer za vsa motorna in priklopna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta ter tudi v zimskih razmerah. Za vozila kategorij N2, N3, M2 in M3 Pravilnik o delih in opremi vozil določa zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike z ustreznimi snežnimi verigami oziroma enakovrednimi pripomočki za pogonska kolesa; ta vozila morajo imeti v zimski opremi tudi lopato. Spremljajte vremensko napoved, zlasti za območja, kjer je napovedano sneženje ali močan veter, in se po potrebi pravočasno izključite iz prometa.
• Vozite umirjeno in defenzivno, uporabljajte smerne utripalke ter se izogibajte manevrom, s katerimi bi lahko presenetili druge udeležence v prometu.
• Pred odhodom preverite načrtovano pot, morebitne zastoje in prometne ovire ter si pravočasno pripravite alternativno pot.

Nasveti za voznike osebnih vozil:

• Zavedajte se mrtvih kotov tovornih vozil in avtobusov. Ti vključujejo območja neposredno pred vozilom in za njim, ob voznikovih vratih ter velik del desne strani vozila. Če v vzvratnih ogledalih tovornega vozila ne vidite voznika, tudi on ne vidi vas.
• Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo in težkim vozilom pustite dovolj prostora, saj je njihova pot ustavljanja praviloma daljša kot pri osebnih vozilih.
• Prehitevajte odločno, a varno. Po končanem prehitevanju se ne vračajte prehitro pred tovorno vozilo.
• Izogibajte se nenadnemu zaviranju, vrivanju in sunkovitim spremembam smeri pred tovornjaki ali avtobusi.
• Na smernem vozišču z več prometnimi pasovi vozite po desnem prometnem pasu; levi pas uporabljajte predvsem za prehitevanje in ga ne zasedajte po nepotrebnem. Pri prehitevanju ravnajte varno in upoštevajte posebna pravila za avtoceste in hitre ceste.
• Ne zadržujte se dalj časa ob boku tovornega vozila, zlasti na njegovi desni strani. Če vozilo prehitevate, ga prehitite brez nepotrebnega zadrževanja ob njem in se pred njega vrnite šele, ko je med voziloma dovolj varnostne razdalje. Če v ogledalu tovornega vozila ne vidite voznika, predpostavite, da tudi on ne vidi vas.
• Na avtobusnih postajališčih bodite pozorni na pešce, ki lahko nenadoma stopijo na cesto.