3. decembra obeležujemo Mednarodni dan invalidov. Agencija za varnost prometa ob tem poziva, da ne parkiramo na mestih, namenjenih za invalide in gibalno ovirane. S tem jim otežujemo mobilnost in zmanjšujemo uporabno vrednost infrastrukture, zgrajene z namenom njihovega neoviranega dostopa. Zato vse slovenske občine že več let poziva k stalnemu nadzoru nad neupravičenim parkiranjem na mestih, rezerviranih za invalide. Gibalno ovirane osebe spadajo med ranljive udeležence v prometu. Njihova osnovna človekova pravica je varna udeležba v prometu, kamor spada tudi opravljanje vozniškega izpita, ter enakopraven dostop do javnega potniškega prometa in javnih institucij.

Le trenutek nepazljivosti je dovolj, da se nekomu življenje za vedno spremeni. Ko govorimo o žrtvah prometnih nesreč, ne smemo pozabiti na vse tiste, ki so v nesrečah utrpeli trajne poškodbe in s posledicami živijo vsak dan; številni za gibanje potrebujejo voziček ali druge pripomočke za gibalno ovirane. Mobilnost temeljno pripomore tudi k vključenosti v družbo. Z razvojem tehnologij, avtomobilske industrije in Zakona o izenačevanju možnosti invalidov se v zadnjih letih povečuje tudi število (težje) gibalno oviranih invalidov, ki so samostojni vozniki. V Sloveniji je bilo na dan 30.6.2023 skupno registriranih 1.806.029 vseh vozil, ki imajo prometno dovoljenje ali tehnični pregled (od teh 1.311.778 osebnih avtomobilov). Od tega je bilo 756 vozil registriranih kot vozil z dostopom za invalidski voziček, 615 pa je bilo registriranih kot prirejenih za invalidne osebe. Prilagoditve vozil za invalide so odvisne od posameznikovih potreb in lahko vključujejo: ročne komande za upravljanje plina in zavor, prilagojene volane, posebne sedeže, avtomatske menjalnike in druge prilagoditve, ki omogočajo varno vožnjo. V Sloveniji je možno uveljavljati oprostitev plačila letne dajatve za vozila, prirejena za prevoz oseb na invalidskem vozičku.

Samostojni voznik invalid je (lahko) na poti sam in za omogočen vstopanje in izstopanje iz vozila potrebuje določen prostor, predvsem težje gibalno ovirani, ki potrebujejo prostor za dvigalo (zadnje ali stransko) v prilagojenem kombiniranem vozilu. Prepogosto se dogaja, da parkirajo pravilno, ko pa se vrnejo na parkirišče, je nekdo parkiral malenkost čez črto (na rumeno polje) in jim tako onemogočil vstop v vozilo. Sledi (lahko tudi večurno) čakanje, da se voznik nepravilno ali površno parkiranega vozila pojavi in odpelje.

Rezultati raziskave, ki jo je pred nekaj leti izvedla Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, kažejo, da je kršitev neupravičenega parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide, še vedno preveč. Zato Agencija voznike znova poziva, naj neupravičeno ne parkirajo na mestih, namenjenih parkiranju vozil, ki imajo veljavno invalidsko kartico. Leta 2021 je bila globa za neupravičeno parkiranje na mestih za invalide zvišana na 200 evrov, kar kaže na prizadevanja za izboljšanje spoštovanja teh parkirnih mest. Statistike kažejo, da je trend izrečenih glob za nepravilno parkiranje na parkirnih mestih za invalide v zadnjih nekaj letih približno isti, kar kaže na potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in doslednem nadzoru.

Foto: Adobe Stock

Opravljanje vozniškega izpita za invalide

Opravljanje vozniškega izpita za invalide v Sloveniji poteka po enakem postopku, kot za ostale kandidate, s tem da vključuje določene prilagojene postopke, ki upoštevajo specifične potrebe posameznika, da se zagotovi enakopravna dostopnost do vozniškega dovoljenja. Kandidati morajo opraviti teoretični in praktični del izpita, pri čemer se prilagoditve izvajajo glede na vrsto invalidnosti. Pred začetkom usposabljanja je potreben zdravniški pregled pri pooblaščenem specialistu medicine dela, prometa in športa, ki oceni telesne in duševne sposobnosti kandidata ter določi potrebne prilagoditve vozila. Trening varne vožnje oz. za voznike začetnike je posebej zasnovan za voznike s posebnimi potrebami.

Opravljanje vozniškega izpita za gluhe

Podoben postopek za opravljanje vozniškega izpita velja tudi za gluhe osebe, torej zdravniški pregled, tečaj in izpit iz prve pomoči, nato se v šoli vožnje udeleži tečaja cestno-prometnih predpisov. Gluhe osebe imajo pravico opravljati teoretični del izpita s pomočjo tolmača za slovenski znakovni jezik. V takšnih primerih so razpisani posebni termini, kjer izpit istočasno opravljajo največ štirje kandidati. Kandidat si mora sam zagotoviti tolmača, ki je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik. Čas za reševanje testa se v tem primeru podaljša na 60 minut. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu se kandidat v šoli vožnje praktično usposablja za vožnjo motornega vozila. Če kandidat uporablja znakovni jezik, se pri opravljanju praktičnega dela izpita pred izpitno komisijo glede rabe jezika uporabljajo predpisi, ki urejajo uporabo slovenskega znakovnega jezika.

Za izboljšanje dostopnosti je ključno dosledno izvajanje zakonodaje, redni nadzori ter sodelovanje med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in invalidskimi organizacijami. Le tako bo mogoče zagotoviti enakopraven dostop do varne mobilnosti za vse.