(Ljubljana, 4. april 2024) V ponedeljek, 8. aprila 2024, se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil (EMV), ki bo trajala do 21. aprila 2024. Agencija za varnost prometa bo v času akcije, pa tudi v tednih po njej, v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajala praktične dogodke in preventivne delavnice, že 11. 4. ob 18. uri pripravlja webinar Praktični nasveti za praktično vse motoriste. Policisti bodo tako v času akcije kot tudi skozi vse leto izvajali poostrene nadzore, namenjene varnosti motoristov. Nadzor bo usmerjen na področja umirjanja hitrosti, nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja prednosti, uporabe zaščitnih sredstev in psihofizičnega stanja voznikov. Nadzori se bodo izvajali na cestnih odsekih, ki jih motoristi najpogosteje uporabljajo. Policisti bodo tudi pregledovali ceste in na morebitne nepravilnosti opozorili vzdrževalce cest.
Po trenutno veljavnih začasnih podatkih do vključno 31. marca 2024 beležimo 87 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV (lani 81). V teh prometnih nesrečah ni bilo smrtnih žrtev (lani 1), 10 je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 13) in 45 lažje telesno poškodovanih (lani 40). Najpogostejša vzroka za te prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravila o prednosti. V obdobju do 31. marca letos so policisti ugotovili 722 kršitev, v enakem obdobju lani pa 804 kršitve pri voznikih enoslednih motornih vozil.
Vse motoriste Agencija za varnost prometa in Policija vabita na preventivne delavnice, na katerih skupaj s predstavniki drugih institucij, motorističnih klubov in številnimi strokovnjaki sodelujejo tudi policisti in inštruktorji Agencije za varnost prometa. Na delavnicah bodo motoristi prejeli številne preventivne nasvete, marsikje pa bodo svoje spretnosti lahko preizkusili tudi na poligonu. Dogodke smo zbrali na spodnjih povezavah:
https://www.avp-rs.si/webinar-za-motoriste-11-4-2024-ob-18h/
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, je pred začetkom akcije izpostavila: »V letu 2023 je bilo na slovenskih cestah zabeleženih 1.220 prometnih nesreč z udeležbo motoristov in mopedistov. V teh prometnih nesrečah je umrlo 11 voznikov, kar pomeni zmanjšanje za 21 % glede na leto 2022. To je najnižje zabeleženo število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč v letu 1994. Toda vsaka smrtna žrtev je tragična, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč mogoče preprečiti.
V petih letih (2019-2023) so na slovenskih cestah življenje izgubili 103 vozniki enoslednih motornih vozil, nekaj manj kot 1.000 jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Povzročitelji prometih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika enoslednega motornega vozila so v večini primerov prav vozniki sami, ta delež je bil lani zelo visok, znašal je 82 odstotkov.
Vožnja motorja je za mnoge preživljanje prostega časa, hobi in sprostitev. Želimo si, da bo motoristična sezona, ki se je za mnoge že začela, pospremljena s strpnostjo, treznostjo in razsodnostjo. Brezhibno delujoče motorno vozilo in ustrezne pnevmatike pa so za varno vožnjo predpogoj.
Vse druge voznike prosimo, naj bodo na cestah pozorni, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu, zaradi ozke silhuete jih lahko spregledate. Pozorno spremljajte promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa vsakič preverite mrtve kote. Vedno se prepričajte, da ne izsilite prednosti motoristom. Naj bo nova sezona še bolj varna!«
Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, Generalna policijska uprava, je izpostavil: »Najpogostejša vzroka nesreč motoristov sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. V nesrečah, v katerih motoristi niso povzročitelji, pa izstopa izsiljevanje prednosti voznikov ostalih motornih vozil in nepravilna stran in smer vožnje.
Motoristi naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti. To je ključnega pomena spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Tudi sicer je zaradi zime na cesti še veliko udarnih jam in peska od posipa. Eden bistvenih elementov varnosti je zavedanje, da sposobnosti motorista za vožnjo v začetku sezone še niso optimalne in na ravni sposobnosti motorista, ki po določenem številu prevoženih kilometrov pridobi prepotrebne občutke za vožnjo. Na varnost motoristov pa vplivajo tudi vozniki ostalih motornih vozil, ki morajo biti še posebej pozorni, da motoristov ne spregledajo in jim ne odvzamejo prednosti.
Nujna je tudi ustrezna priprava motornega kolesa, od pnevmatik, čelade, zaščitnih oblačil, luči, zavornega in krmilnega mehanizma. Vozniki naj imajo med vožnjo prižgano luč na motorju, barve zaščitnih čelad in zaščitnih oblačil pa naj bodo take, da jih bodo ostali vozniki hitreje opazili.
Raznovrstnost prometnih udeležencev je ena od značilnosti prometa v toplejših mesecih, za voznike enoslednih vozil pa poleg pešcev velja, da so med ranljivejšimi prometnimi udeleženci.«
Več prometnih nesreč z udeležbo motoristov, najmanj smrtnih žrtev
V lanskem letu je bilo zabeleženih 1.220 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 5 % več kot v letu 2022. V teh prometnih nesrečah je umrlo 11 voznikov EMV oz. 3 manj kot v letu 2022, kar pomeni zmanjšanje v številu umrlih za 21 %. Gre za najnižje število umrlih voznikov EMV od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč (1994). V letu 2023 je bilo od 11 umrlih 8 motoristov in 3 mopedisti, umrl je tudi en potnik.
Na področju hudo telesno poškodovanih beležimo povečanje v primerjavi z letom poprej. Število hudo telesno poškodovanih voznikov EMV se je v letu 2023 povečalo za 2 % (iz 198 na 201 hudo telesno poškodovanih), število lažje telesno poškodovanih pa za 6 % (iz 642 na 679 lažje telesno poškodovanih). Število poškodovanih, tako huje kot lažje, je največje v zadnjem 5-letnem obdobju.
V nadaljevanju izpostavljamo nekaj podatkov glede prometne varnosti motoristov v letu 2023, ob koncu pa pripenjamo celoten pregled stanja varnosti voznikov EMV v obdobju 2019-2023.
V letu 2023 je prometno nesrečo, v kateri so izgubili življenje, kar 82 % voznikov EMV tudi povzročilo, to je največ v zadnjem 5-letnem obdobju. Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo.
V letu 2023 je 5 voznikov EMV umrlo v prometni nesreči z udeležbo osebnega vozila, 2 sta umrla v prometni nesreči z udeležbo tovornega vozila. Štirje vozniki EMV so umrli v »solo« prometni nesreči.
V obdobju od leta 2019 dalje je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostnih skupinah med 45. in 54. letom (573 prometnih nesreč) ter med 35. in 44. letom (552 prometnih nesreč). Za posledicami prometnih nesreč, ki so jih povzročili povzročitelji v starostni skupini med 35. in 44. ter 45. in 54. letom starosti, je umrlo največ udeležencev – 20 oz. 21 umrlih. Sledita starostni skupini med 25. in 34. in med 55. in 64. letom starosti – po 19 umrlih v vsaki starostni skupini.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih je povzročil voznik EMV v obdobju od leta 2019 do 2023, je neprilagojena hitrost. Delež med vsemi vzroki znaša skoraj polovico oz. 45 %. Sledi vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje z 18 %. Omenjena vzroka sta tudi daleč najbolj pogosta pri prometnih nesrečah, kjer je posledica smrt udeleženca – zaradi neprilagojene hitrosti 48 umrlih oz. 61 %, zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje pa 17 umrlih oz. 22 %. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta pogosto tudi povezana med seboj, je v zadnjih 5 letih umrlo 65 udeležencev oz. 83 % vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil.
V letu 2023 so vozniki EMV pod vplivom alkohola povzročili 89 prometnih nesreč oz. 14 % manj kot leto poprej. V letu 2023 so zaradi alkoholiziranih voznikov EMV umrli 3 udeleženci oz. 1 manj kot v letu 2022. Med 3 umrlimi sta bila dva sama povzročitelja prometne nesreče, eden umrli je bil pešec. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran voznik EMV, se je 29 udeležencev hudo telesno poškodovalo (2 več kot v letu 2022), 43 udeležencev pa je bilo lažje telesno poškodovanih (18 manj kot leto poprej).
V letu 2023 je bila v smrtnih prometnih nesrečah pri voznikih EMV povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,23 g alk/kg krvi (1,56 najvišja izmerjena stopnja). Zato na tem mestu znova opozarjamo, da alkohol in droge nikakor ne sodijo v promet!
PREGLED STANJA VARNOSTI VOZNIKOV ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZIL V OBDOBJU 2019 – 2023
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni