(Bruselj, Ljubljana, 19. marec 2024) Inštitut VIAS iz Bruslja je danes predstavil rezultate najnovejše mednarodne raziskave ESRA3 (E-survey of Roads Users´ Attitude), po obsežnem zbiranju podatkov 39 evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, pri čemer je sodelovala Agencija za varnost prometa. Pregled ponuja nacionalne kazalnike varnosti v cestnem prometu s poudarkom na infrastrukturi in voznikih e-skirojev ter ranljivih udeležencih v prometu. V raziskavi v obliki spletnega vprašalnika je sodelovalo 37.000 udeležencev v prometu v starosti od 18 do 74 let. Iz Slovenije je sodelovalo 945 respondentov. Skupek ugotovitev raziskave za vsako od 39 držav je v angleškem jeziku predstavljen na povezavi, v nadaljevanju pa izpostavljamo nekaj poudarkov in ugotovitev za Slovenijo (neuraden prevod in povzetek). V tem tednu še poteka nacionalna preventivna akcija Varnostni pas, raziskava pa razkriva tudi, da se slovenski vozniki in voznice pripenjajo bolj dosledno od povprečja 39 držav, le za odstotek slabši rezultat pa je pri uporabi varnostnega pasu pri potnikih zadaj. Respondenti so podali odgovore na podlagi lastne ocene pogostosti vedenja v zadnjih 30 dneh, pri čemer je ocena 1 skoraj nikoli in 5 skoraj vedno.

Tako je 10,8 slovenskih voznikov ocenilo, da se med vožnjo ne pripnejo (povprečje EU39 znaša 15 %), 10 % slovenskih potnikov je ocenilo, da na sprednjih sedežih ne uporabljajo varnostnega pasu (povprečje EU39 znaša 14,7 %), 9,3 % otrok (tisti, ki ne potrebujejo več otroških sedežev) ne uporablja varnostnih pasov (povprečje EU39 znaša 15,6 %), 12,5 % voznikov pa otrok ne namešča v otroške zadrževalne sisteme (povprečje EU39 znaša 18,3 %).

Slovenski respondenti so v 5 % več od povprečja priznali, da so vozili pod vplivom alkohola (povprečje EU39 znaša 15,4 %, Slovenija 20,4 %), v kar 17 % več so vozili hitreje od predpisanih omejitev hitrosti na avtocestah in hitrih cestah (povprečje EU39 znaša 49,7 %, Slovenija 67,4 %), v 5 % več pa vožnje niso prilagodili razmeram na cesti, kot je slaba vidljivost, gost promet, več ranljivih udeležencev v prometu (povprečje EU39 znaša 30,5 %, Slovenija 35,8 %).

Zaskrbljujoča je tudi vožnja v psihofizičnem stanju utrujenosti, kjer so slovenski respondenti v 22,5 % priznali, da so vozili, kljub temu, da so bili tako utrujeni, da so imeli oči odprte le stežka (povprečje EU39 znaša 18,4 %) ter vožnja ob sočasni uporabi mobilnega telefona, kjer 7 % več slovenskih respondentov od povprečja uporablja telefon brez prostoročnega sistema (povprečje EU39 znaša 22,2 %, Slovenija 29,3 %) in 13 % več s prostoročnim sistemom (povprečje EU39 znaša 51 %, Slovenija 64,2 %).

Pešci se v Sloveniji na lestvici od 0 do 10 v prometu počutijo varne s samooceno 7.9, evropsko povprečje pa znaša 7,5. Slovenski respondenti menijo, da je prečkanje prehoda za pešce ob rdeči luči sprejemljivo v 3,9 %, povprečje EU39 pa je višje in znaša kar 8,9 %. 21,3 % slovenskih respondentov meni, da je uporaba mobitela med hojo sprejemljiva, povprečje EU39 znaša 31,2 %. Respondenti so morali navesti, kako pogosto so v obdobju zadnjih 30 dni cesto prečkali izven prehoda, takšno ravnanje je priznalo 69 %, povprečje EU39 znaša 66,8 %. Prehod za pešce so slovenski pešci ob rdeči luči prečkali v 29,3 %, EU39 povprečje pa znaša kar 44,6 %. Med hojo so pešci v Sloveniji na mobilnem telefonu brali sporočila ali preverjali družbena omrežja v 62,4 %, povprečje EU39 znaša 63,7 %, uporaba slušalk v Sloveniji znaša 28,4 %, povprečje EU39 pa je 44,2 %. Pod vplivom alkohola so bili slovenski pešci udeleženi v prometu v povprečju v 27,9 %, povprečje EU39 pa znaša 31,8 %.

Novost tokratne raziskave je vedenje voznikov e-skirojev. Med slovenskimi respondenti jih več kot polovica (51,8 %) uporablja pločnik, namesto infrastrukture, namenjene kolesarjem (povprečje EU39 znaša 44,4 %. Rdečo luč prevozi 17,4 % slovenskih e-skiroistov (povprečje EU39 znaša 27,3 %), pod vplivom alkohola jih vozi 9,8 % (povprečje EU39 znaša 20,8 %), potnika pa prevaža 14,6 % slovenskih voznikov e-skirojev (povprečje EU39 znaša 31,7 %).