(Ljubljana, 4. oktober 2023) Vlada Republike Slovenije je na 74. redni seji določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje od 2023 do 2030.

Nacionalni program podaja vizijo Nič in cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj nacionalnega programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim celostnim in integralnim pristopom, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev politik na področjih prometa.

Globalni cilj, h kateremu so se zavezale države članice pri Združenih narodih, je doseči 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu do leta 2030. Temu cilju bo sledila tudi Slovenija. Z izvajanjem ukrepov, določenih v nacionalnem programu, si prizadevamo, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 oseb in da se v prometnih nesrečah ne bo hudo telesno poškodovalo več kot 400 oseb. Za izhodiščno leto je uporabljeno leto 2019, ko na gostoto prometa na slovenskih cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala pandemija.

Pri pripravi načrta so bile upoštevane svetovne in evropske smernice na področju varnosti v cestnem prometu. Pri tem so bile implementirane dobre prakse iz predhodnega nacionalnega programa ter pozitivne svetovne in evropske usmeritve, opredeljene v:

– Okviru politike Evropske unije za varnost v cestnem prometu 2021-2030 – naslednji koraki k »Viziji nič«,

– Proti 12 prostovoljnim globalnim ciljem za varnost v cestnem prometu (Towards the 12 voluntary global targets for road safety)

– in Deklaraciji o prometni varnosti iz Stockholma (Third Global Ministerial Conference on Road Safety: Achieving Global Goals 2030).

Pri pripravi nacionalnega programa so sodelovali številnimi strokovnjaki pristojnih vladnih in nevladnih organizacij. Ti so glede na stanje v Evropski uniji in Sloveniji analizirali možnosti in izbrali najprimernejše ukrepe in kazalnike, ki se jih bo izvajalo in spremljalo na področju človekovega ravnanja, prometnega okolja, cestne infrastrukture in motornih vozil.

NACIONALNI PROGRAM POKRIVA DEVET STEBROV:

Globalni stebri:

– Multimodalnost in prostorsko načrtovanje ,

– Varna cestna infrastruktura,

– Varna vozila ,

– Varna uporaba cest,

– Odziv po nesreči.

Nacionalni stebri:

– Mikromobilnost,

– Poklicni vozniki tovornih vozil,

– Vozniki enoslednih motornih vozil,

– Starejši udeleženci v prometu.

Nacionalni program zajema načrtno, po stebrih zasnovano približevanje zastavljenim ciljem in njihovo doseganje. Ustvarja podlago za skupno načrtovanje in izvajanje nacionalnega programa ter vključitev vseh možnih dejavnosti in subjektov iz navedenih stebrov, ki so dolžni ali želijo kakor koli prispevati k boljši varnosti v cestnem prometu. Za uveljavitev nacionalnega programa je potrebno nadaljevanje dobrih praks in strateških nalog na državni in lokalni ravni.

S tako oblikovanim nacionalnim programom želimo spodbujati zavest skupne družbene odgovornosti za sprejemanje in izvajanje ukrepov za doseganje večje varnosti v cestnem prometu in s tem dvigniti prometno kulturo na novo raven, posledično pa posameznikom ustvariti pogoje, da se varno vključijo v promet.

Popolna uveljavitev in vključitev pristopa varnega prometnega sistema na vsa navedena področja  z vsemi deležniki prometnega sistema bo omogočila, da bosta  politika in praksa preoblikovani tako, da bodo preseženi tradicionalni ukrepi za varnost v cestnem prometu. Tako bo mogoče dosegati napredek v zmanjševanju števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Tak pristop vključuje tudi uskladitev s ključnimi mednarodnimi politikami na področju varnosti v cestnem prometu.