Stanje prometne varnosti 2020 – znani so uradni podatki
Za petino manj mrtvih in poškodovanih, za petino manj prometnih nesreč
Med vzroki za črno statistiko ostajajo alkohol, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in vožnja z motorjem
(Ljubljana, 2. marec 2020) Javna agencija RS za varnost prometa na podlagi uradnih podatkov predstavlja stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu. V letu 2020 je na slovenskih cestah umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 % manj v primerjavi z letom poprej. Za 21 % manj je bilo evidentiranih prometnih nesreč ter za 21 % manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo. Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar se beleži uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 dalje). Mesec december 2020 je bil prvi zabeležen mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije NIČ. Epidemija virusa Covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev, ki so spremenili mnoga področja, so prispevali tudi k zmanjšanju obsega prometa na slovenskih cestah, zato je potrebno tudi na uradne podatke za leto 2020 gledati skozi prizmo teh specifičnih razmer. Med glavnimi vzroki in dejavniki za smrtne prometne nesreče so bili nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. Lani beležimo porast nevarnega trenda – kar 60 % udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni. Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Med ranljivimi udeleženci izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je umrlo 16 motoristov in 6 mopedistov.
V letu 2020 je bilo 14.971 evidentiranih prometnih nesreč oz. 21 % manj kot v letu 2019. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je zmanjšalo za 21 %. Umrlo je 80 udeležencev cestnega prometa oz. 22 manj kot v letu 2019 (zmanjšanje za 22 %). Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar se beleži uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 dalje). Manjše število umrlih je posledica predvsem boljšega stanja v mesecih januar, april, julij, oktober, november ter december, ko je umrlo 37 udeležencev v prometu manj kot leto poprej. Mesec december 2020 je bil prvi zabeležen mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče. Število hudo telesno poškodovanih je za 17 % manjše kot v letu 2019 – do konca leta 2020 se je hudo telesno poškodovalo 687 udeležencev (814 v 2019). Pri lažje telesno poškodovanih prav tako beležimo zmanjšanje števila poškodovanih in sicer za 26 % – skupaj se je lažje telesno poškodovalo 5.017 udeležencev (6.756 v letu 2019). V lanskem letu so bile smrtne prometne nesreče predvsem posledica nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar je botrovalo 29 smrtnim žrtvam, neprilagojene hitrosti, zaradi katere je življenje izgubilo 27 oseb in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Tem trem vzrokom pripisujemo kar 84 % vseh umrlih udeležencev.
Največ, 16 umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2020, je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti. Sledita starostni skupini od 45. do 54. let in od 55. do 64. let (po 15 umrlih). V primerjavi z letom 2019 najbolj žalosti dejstvo, da je največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je v preteklem letu umrlo 6 mladoletnih udeležencev (3 več kot v letu 2019). Največ prometnih nesreč v preteklem letu so, prav tako kot že v letih 2018 in 2019, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.328. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.317 povzročenih prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili povzročitelji v starostni skupini med 45. in 54. letom starosti in med 55. in 64. letom starosti in sicer 17 umrlih v vsaki starostni skupini. Sledi ji starostna skupina nad med 25. in 34. letom starosti – 14 umrlih udeležencev.

Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., direktor Agencije za varnost prometa, izpostavlja: »Leto 2020 je na mnogih področjih zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Ukrepi, ki so bili uvedeni za njeno zajezitev, so vplivali tudi na zmanjšanje obsega prometa, zato je potrebno na uradne podatke za leto 2020 gledati tudi skozi prizmo teh specifičnih razmer. Stanje prometne varnosti je bilo v letu 2020 boljše, saj je bilo za petino manj mrtvih in poškodovanih in za petino manj prometnih nesreč. Zavedamo se, da bo povečanje prometa po sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. Menimo, da je mogoče pričakovati kritično obdobje, saj stanje tega začasnega obdobja, ko promet za mnoge ni bil del vsakdana kot poprej, lahko privede do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti.

Žalosti nas, da nekateri vozniki in drugi udeleženci v prometu lastne varnosti in varnosti drugih ljudi na cestah še vedno ne jemljejo resno. Vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu, zaščitne čelade, neupoštevanje voznih razmer, izsiljevanje prednosti, brezbrižnost do ranljivih udeležencev in zavestno kršenje predpisov, ne predstavljajo doprinosa k prometni kulturi. Vsi bi si želeli, da bi lahko predpisi, ukrepi in aktivnosti povsem zajezili prometne nesreče, a to žal ni mogoče, saj je znano dejstvo, da je v 93 % prometnih nesreč odločilni faktor prav človek. In tu se prometna varnost začne. Pri vsakem izmed nas.

Prav zato smo prepričani, da pozivov k odgovorni udeležbi v prometu ni nikdar preveč, pa če je tako mogoče rešiti le eno življenje ali preprečiti telesne poškodbe. Aktivnosti Agencije za varnost prometa se bodo, upoštevajoč epidemiološko situacijo, skozi vse leto odražale tudi v ciljno usmerjenih akcijah, kot dodatna aktivnost ob nacionalnih preventivnih akcijah. Veseli nas, da se bistveno več udeležencev v cestnem prometu, kot pred desetletjem ali dvema, vendarle zaveda, da odgovorno ravnanje pripomore k dobri prometni varnosti vseh. Ne pozabimo, ceste so prostor, ki si ga delimo vsi, zato spoštujmo pravila in bodimo strpni.«

 

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, poudarja: »Stanje varnosti cestnega prometa je bilo v lanskem letu boljše kot v letu poprej. To lahko pripišemo tudi nekoliko zmanjšanemu prometu na cestah, zaradi omejitvenih ukrepov povezanih z epidemijo. Še vedno je zaskrbljujoče stanje na področju vožnje pod vplivom alkohola, kjer zaznavamo sicer manjše številke, vendar pa je v prometnih nesrečah veliko število vinjenih voznikov. Pri povzročiteljih prometnih nesreč delež vinjenih znaša čez 12 odstotkov (v preteklosti že med 9 in 10 %). Med smrtnimi prometnimi nesrečami pa je še vedno dobra tretjina smrti povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami pa je še vedno hitrost in nepravilna smer in stran vožnje.«

Brez smrtnih žrtev decembra, največ umrlih avgusta 2020

V letu 2020 se je število umrlih udeležencev v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo že v januarju, ko so umrli 3 udeleženci (7 manj kot v januarju 2019 in eden več kot v januarju 2018). V februarju 2020 je umrlo 5 udeležencev (1 manj kot v februarju 2019 in enako kot v februarju 2018). Podoben trend se je nadaljeval tudi v marcu 2020, ko je umrlo 8 udeležencev (1 manj kot v marcu 2019 in dva manj kot v marcu 2018). Epidemija je bila razglašena 12. marca 2020, 4 osebe so marca v prometnih nesrečah umrle v času po razglasitvi epidemije, 4 pa pred tem obdobjem.

Aprila 2020 je umrlo 7 udeležencev (5 manj kot aprila 2019 in 2 manj kot aprila 2018). V maju je umrlo 8 udeležencev (2 več kot v maju 2019 in 7 manj kot v maju 2018). Junija je umrlo 14 udeležencev (1 več kot v juniju 2019 oz. 11 več kot v juniju 2018).

Do zmanjšanja števila umrlih je prišlo v juliju 2020, ko so umrli 4 udeleženci (5 manj kot v juliju 2018 in 2019). Obenem je bil julij 2020 mesec z najmanj smrtnimi žrtvami, odkar beležimo statistiko prometnih nesreč (izmed vseh julijev doslej). Žal je število umrlih ponovno naraslo v mesecu avgustu, ko je umrlo 15 udeležencev, kar je največ po avgustu 2016 oz. 12 umrlih več, kot v avgustu 2019. Septembra se je trend obrnil navzdol, umrlo je 9 udeležencev (2 več kot septembra 2019 in 11 manj kot septembra 2018).

Trend izboljšanja prometne varnosti se je od oktobra 2020 do konca leta nadaljeval. Oktobra je umrlo 5 udeležencev (2 v času po razglasitvi epidemije 19. 10. 2020, 3 pa pred tem). Novembra sta umrla 2 udeleženca (8 manj kot novembra 2019 in 1 manj kot novembra 2018).  December je bil prvi mesec, ko v prometnih nesrečah ni umrla nobena oseba (9 v letu 2019 in 6 v letu 2018).

Tretjina smrti zaradi alkoholiziranih povzročiteljev

V letu 2020 so alkoholizirani udeleženci povzročili 1.364 prometnih nesreč, kar je 12 % manj kot v letu 2019, toda ob tem so zakrivili kar tretjino od vseh smrti (27 umrlih, oziroma 6 manj, kot leto poprej). Toda delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 %, kar je 6 % več kot v letu 2019. V omenjenem obdobju se je hudo telesno poškodovalo 122 udeležencev (-13 %),  lažje telesno poškodovanih pa je bilo 472  udeležencev (-24 %).

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili alkoholizirani udeleženci iz starostne skupine med 18-24 leti (6 smrtnih prometnih nesreč) in med 45. in 54. letom (prav tako 6 smrtnih prometnih nesreč). Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je znižala (1.39 promila v letu 2020, 1.53 promila v letu 2019). Med vzroki smrtnih prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, v letu 2020 izstopa neprilagojena hitrost (13 umrlih), sledi nepravilna stran/smer vožnje (8 umrlih).

Med prvimi desetimi z najvišjo izmerjeno stopnjo alkohola v gramih alkohola na kilogram krvi (promil) glede na vrsto udeleženca je 7 voznikov osebnih vozil (najvišja izmerjena stopnja je znašala 3,59 promila), dva kolesarja (najvišja stopnja je znašala 2,72 promila) in voznik mopeda (2,68 promila). Med izstopajočimi so tudi umrli voznik traktorja (52 let) z 2,59 promila, ki je v prometni nesreči, ki jo je povzročil, tudi umrl, 18-letni voznik motornega kolesa z 2,37 promila, ki je v prometni nesreči, ki jo je povzročil, tudi umrl in voznik mopeda do 25 km/h (65 let) z 2,21 promila, ki je v prometni nesreči, ki jo je povzročil, tudi umrl.

V letu 2020 so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 63 prometnih nesreč, od tega 44 prometnih nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah je umrlo 7 udeležencev.

Lani za polovico manj smrtnih žrtev med pešci in skoraj polovico manj med potniki

Tudi v letu 2020 je, enako kot v 2019, na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 29. Število umrlih voznikov osebnih avtomobilov se v primerjavi z letom 2019 ni spremenilo. Od 29 umrlih voznikov osebnega avtomobila jih je kar 23 povzročilo prometno nesrečo, v kateri so umrli. 7 jih je umrlo v naselju, 22 pa izven naselja.

Minimalno zmanjšanje beležimo pri umrlih voznikih enoslednih motornih vozil, saj jih je v letu 2020 umrlo 22 (v letu 2019 pa 23), od tega 16 motoristov in 6 mopedistov (-4 %). Izmed 16 motoristov jih je kar 12 povzročilo prometno nesrečo v kateri so umrli, 4 so umrli v naselju, 12 pa izven naselja. Izmed 6 mopedistov so 4 sami povzročili prometno nesrečo, v kateri so umrli, 3 v naselju, 3 pa izven naselja. Povprečna starost umrlih motoristov je bila 41 let, mopedistov pa 49 let. Od 16 umrlih motoristov jih je bilo 6 z vozniškim dovoljenjem do 5 let, med mopedisti pa kar 4 brez veljavnega vozniškega dovoljenja (oz. brez podatka).

Precejšnje zmanjšanje števila umrlih, za več kot polovico, beležimo pri pešcih, saj je življenje izgubilo 7 pešcev oz. 53 % manj kot v letu 2019 (15 umrlih). Od 7 pešcev so 3 povzročili prometno nesrečo, v kateri so umrli, 5 jih je umrlo v naselju, 2 pa izven naselja.

Veliko zmanjšanje števila umrlih beležimo tudi pri umrlih potnikih – v letu 2020 jih je umrlo 11 (20 v 2019) oz. 45 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Med temi je bilo 9 umrlih potnikov v osebnem avtomobilu ter 2 umrla potnika na motornem kolesu. 4 potniki so umrli v naselju, 7 pa izven naselja.

Minimalno zmanjšanje beležimo pri kolesarjih, saj je v letu 2020 umrlo 8 kolesarjev, kar je eden manj kot v letu 2019 – 11 %. Od 8 kolesarjev jih je kar 5 povzročilo prometno nesrečo, v kateri so umrli, 5 jih je umrlo v naselju, 3 pa izven naselja.

Poleg navedenih sta v letu 2020 umrla še 2 voznika tovornih vozil ter 1 voznik traktorja. Vsi trije so bili tudi povzročitelji smrtne prometne nesreče, voznika tovornih vozil sta umrla izven naselja, voznik traktorja pa v naselju.

Ranljivi udeleženci v prometu predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev

Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih motornih vozil, potnika enoslednih motornih vozil, pešci in kolesarji) je v letu 2020 znašalo 39 oz. 49 % vseh umrlih. Število umrlih ranljivih udeležencev je bilo v letu 2019 49, tako je v letu 2020 umrlo 10 ranljivih udeležencev manj; delež je v 2019 znašal 48 %, leta 2018 pa 45 %.

Največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji, za petino manj pa med pešci

V zadnjem 3-letnem obdobju je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2020 se je hudo telesno poškodovalo 207 kolesarjev (200 v letu 2019) oz. 3 % več kot v letu pred tem. Delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev se je povečal iz 25 % v letu 2019 na 31 % v letu 2020. Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil se je zmanjšalo za 13 % v primerjavi z letom 2019 – 172 je bilo hudo telesno poškodovanih v 2020 in 197 v 2019. Delež je kljub absolutnem zmanjšanju narasel za 1 %, na 25 % vseh hudo telesno poškodovanih. Večji padec beležimo pri ostalih udeležencih, saj se je število hudo telesno poškodovanih potnikov zmanjšalo za 42 %, število hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov za 30 % in pešcev za 20 %.

Nepravilna stran/smer, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti vzroki za 84 % smrtnih prometnih nesreč

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč do konca leta 2020 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 3.721 oz. 25 % vseh prometnih nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 2.813 prometnih nesreč oz. 19 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.457 prometnih nesreč oz. 16 %. Na tem mestu posebej opozarjamo na zaskrbljujočo uporabo mobilnega telefona v prometu, ki velja za enega večjih motilcev pozornosti v prometu, a ne šteje med primarne dejavnike za nastanek prometnih nesreč. Podatki o kršitvah, ki jih ugotavlja policija, kažejo, da gre za naraščajoč trend kršitev, v zadnjih devetih letih za kar 100 %.

Najpogostejši vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč so nepravilna stran oz. smer vožnje, zaradi česar je umrlo 29 oseb, neprilagojena hitrost, ki je botrovala 27 smrtim ter izsiljevanje prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Zaradi teh treh vzrokov je umrlo 67 od 80 udeležencev oz. 84 % vseh umrlih.

Največ nesreč s smrtnim izidom na regionalnih cestah

Do konca leta 2020 se je največ prometnih nesreč pripetilo na cestah v naselju in sicer 9.879 oz. 66 %.

Največ smrtnih prometnih nesreč se je pripetilo na regionalnih cestah (33 umrlih oziroma 41,3 %; 40,2 % v 2019), na cestah v naselju pa beležimo (25 umrlih oziroma 31,3 %; 23,5 % v 2019). Najmanj umrlih je bilo na glavnih cestah (8 umrlih oziroma 10,1 %; 16,7 % v 2019), lokalnih cestah (8 umrlih oziroma 10 %; 4,9 % v 2019) ter avtocestah in hitrih cestah (6 umrlih oziroma 7,5 %; 14,7 % v 2019). Leto pred tem je na avtocestah in hitrih cestah umrlo 15 oseb.

Nevaren trend – prevelika sproščenost na cestah med vikendi in dela prostimi dnevi

Od 80 umrlih udeležencev v letu 2020, jih je več kot polovica, kar 44, umrlo med petkom in nedeljo. Če prištejmo še praznična 13. 4. (Velikonočni ponedeljek, 1 umrli) in 25. 6. (Dan državnosti, 3 umrli), je med petkom in nedeljo ter prazniki umrlo 48 od 80 udeležencev, oziroma skoraj dve tretjini (60 %). Največ umrlih (12 oseb) je bilo iz starostne skupine od 55 do 64 let. V začetku septembra 2020 je Agencija za varnost prometa na javnost naslovila dodatna opozorila o tej temi in pozive k dodatni previdnosti, čemur je v obdobjih pred prazniki in konci tedna s pričakovano lepšim vremenom že tradicionalno namenjena večja pozornost. V letu 2019 je bilo smrtnih žrtev v prometnih nesrečah med petkom in nedeljo ter na praznične dni skupaj 47 od 102 (45 %). Največ umrlih (9 oseb) je bilo iz starostne skupine od 45 do 54 let.

Dobra četrtina umrlih voznikov ni uporabljala varnostnega pasu, vsi umrli mopedisti brez varnostne čelade

Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2020 pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znaša 69 % (v letu 2019 je znašala 66 %). Od skupno 29 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je 20 uporabljalo varnostni pas, 8 ne, pri enem pa ni bilo mogoče ugotoviti (ne)uporabe. Od 9 umrlih potnikov v osebnih vozilih dva nista uporabljala varnostnega pasu, stopnja uporabe torej znaša 78 %. Štirje umrli potniki in vozniki v osebnih vozilih so bili v starosti med 20 in 25 let.

Od skupaj 114 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov, jih je 87 oz. 76 % uporabljalo varnosti pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 94 % oz. 2039 voznikov.

En umrli voznik tovornega vozila ni uporabljal varnostnega pasu, pri enem ni bilo mogoče ugotoviti (ne)uporabe. Prav tako je bil brez ustrezne zaščite (varnostni lok) umrli voznik traktorja.

Kolesarsko čelado so uporabljali 3 od 8 umrlih kolesarjev (38 %). Od skupaj 16 umrlih voznikov motornih koles, eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu eden ni uporabljal zaščitne čelade. Vseh 6, v prometnih nesrečah umrlih mopedistov, ni uporabljalo zaščitne čelade!

V letu 2020 varnostne čelade ni uporabljalo kar 12 umrlih udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih.

Udeleženec Umrli brez čelade Starost
kolesar 5 46, 46, 58, 61, 76
voznik mopeda do 25 km/h 2 65, 74
voznik motornega kolesa 1 30
voznik mopeda 4 17, 20, 50, 69

Posavska statistična regija brez smrtnih žrtev

Najbolj pozitivno izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija. Posavska statistična regija je brez smrtnih žrtev v prometu, med najboljše tri se uvrščata še primorsko-notranjska– statistično 0,19 umrlega na 10.000 prebivalcev ter v savinjska statistična regija – statistično 0,20 umrlega na 10.000 prebivalcev. V primerjavi z letom poprej se je stanje precej izboljšalo v goriški (13 preminulih v 2019, 3 v 2020) in savinjski (21 preminulih v 2019, 5 v 2020) statistični regiji. V primerjavi z letom 2019 se je število umrlih v omenjenih dveh regijah zmanjšalo iz 34 umrlih na 8 umrlih.

Negativno izstopata jugovzhodna Slovenija (statistično 0,76 umrlega na 10.000 prebivalcev) in koroška statistična regija (statistično 0,57 umrlega na 10.000 prebivalcev), pri čemer je v slednji število umrlih v letu 2020 (4) manjše kot v letu 2019 (6). Navedeni statistični regiji imata največje število umrlih na 10.000 prebivalcev glede na povprečje Slovenije, ki znaša 0,38.

Absolutno število umrlih se je v letošnjem letu najbolj povečalo v pomurski statistični regiji (1 umrli v 2019, 6 umrlih v 2020), sledijo jugovzhodna Slovenija (7 umrlih v 2019, 11 umrlih v 2020), podravska statistična regija (12 umrlih v 2019, 15 umrlih v 2020) ter gorenjska statistična regija (9 umrlih v 2019, 11 umrlih v 2020).