Otrok noče sedeža - Agencija za varnost prometa - AVP

Otrok noče sedeža

Otrok noče sedeža2017-02-22T08:49:14+00:00

Otrok noče sedeža
Veliko staršev se srečuje s podobno težavo. Večinoma se pojavlja pri otrocih, ki kot dojenčki med vožnjo niso bili nameščeni v otroškem sedežu, ali pa pri otrocih, kjer starši niso dosledno vztrajali pri zahtevi, da je otrok v sedežu.

Za pripravljenost otrok, da se bodo vozili pravilno pripeti in nameščeni v otroškem sedežu, je pomembno najprej to, da so starši in drugi, s katerimi se otrok v avtomobilu vozi, prepričani o nujnosti uporabe sedeža in varnostnih pasov za otrokovo varnost. Tako otroci, ki se že od rojstva vedno vozijo pripeti v ustreznem otroškem sedežu, sploh ne čutijo potrebe, da bi se tej zahtevi upirali.

Prav tako je pomembno, da smo pri tem dosledni ter da je otrok res pripet med vsako vožnjo z avtomobilom ter pri vseh voznikih (očka, mamica, stari starši). Sicer se nam lahko hitro zgodi, da se otrok začne pogajati, kdaj bi bil pripet in kdaj ne.

Pomembno je tudi, da se o tem dogovorimo tudi z vsemi ostalimi odraslimi, s katerimi se otrok vozi v avtomobilu (npr. babice in dedki itd.).

Nekaj problemov se lahko pojavi tudi s starostjo otroka, češ “sedaj sem pa že toliko velik, da ne potrebujem več stolčka”. Tej najstarejši skupini, dokler otrok ne doseže višine 150 cm (okrog 12. leta), so namenjene posebne podloge – jahači, otrok pa je pripet z običajnim varnostnim pasom. Tudi tu moramo starši neomajno vztrajati, da je pripetost nujni pogoj za varno vožnjo.

Včasih se starši srečujejo s težavo, da otrok odkrije, kako se odpne varnostni pas, in nato navdušeno pritiska na ključavnico in odpenja pas. Preprosta rešitev je, da pas za nekaj časa obrnemo, da otrok ne doseže gumba na ključavnici.

Predvsem pa moramo biti s svojim ravnanjem zgled in se res vedno pripnemo z varnostnim pasom, ko sedemo v avto, ne glede na dolžino vožnje ali sedež, na katerem sedimo.