OČI GLEDAJO, A MOŽGANI NE VIDIJO

(Ljubljana, 15. junij 2017) Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetja za aplikativno nevroznanost BLCKB in šolo vožnje Ježica v preteklih dneh izvedla inovativni nevro-znanstveni eksperiment s katerim so ugotavljali kako uporaba telefona med vožnjo vpliva na delovanje naših možganov. S pomočjo EEG tehnologije so spremljali dogajanje v možganih voznika med realno vožnjo ob različnih motnjah – SMS sporočila, pošta na družbenih omrežjih in klici.

Agencija za varnost prometa, v svojem prizadevanju za pametno in varno vožnjo, sledi tudi najsodobnejšim strokovnim trendom in znanstvenim ugotovitvam. S ciljem, da predvsem slovenski pa tudi tuji javnosti dokaže in jo prepriča v nevarnost uporabe telefona med vožnjo, so s pomočjo nevroznanstvenikov izvedli edinstven eksperiment, ki je potekal v naravnem okolju in pod nadzorom instruktorja vožnje. Po dostopnih informacijah je to prvi nevroznanstveni eksperiment te vrste, ki ni potekal v simulatorju, ampak v realnih pogojih vožnje.

Mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa je povedal:« Ugotovitve so jasne in veljajo prav za vse voznike ne glede na izkušnje, starost ali spol: telefon popolnoma prevzame možganske kapacitete. Tudi ob klicu, ki morda zgleda najbolj nedolžen, naše oči gledajo, a možgani ne vidijo«.

Predstavniki AVP in strokovnjaki za nevroznanost so med vožnjo, s pomočjo EEG tehnologije, merili, kaj se dogaja v možganih voznikov, ko se ti pogovarjajo po telefonu, pošiljajo SMS sporočila in med vožnjo uporabljajo družabna omrežja. Voznikom so namestili 64 kanalne EEG kape z medicinskim EEG ojačevalcem povezanim s prenosnim računalnikom, na katerem je vožnjo na zadnjem sedežu spremljal nevroznanstveni EEG analitik. »Vsak od osemnajstih udeležencev je odvozil 20-minutno traso v realnem prometu in medtem prejel 9 motilcev (3 SMS sporočila, 3 sporočila na družabnih omrežjih in 3 klice). Na vsakega od teh motilcev se je moral nemudoma odzvati. Na sovoznikovem sedežu je za varnost skrbel učitelj vožnje iz šole vožnje Ježica, da smo lahko raziskavo izvedli povsem varno in v realnih pogojih na cesti.«, je povedal dr. Luka Zevnik, predstavnik podjetja BLCKB.

»Če primerjamo možgansko aktivnost med vožnjo brez motenj z aktivnostjo med telefonskim pogovorom, je prisoten jasen trend,  ki nakazuje, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna,« je enega od znanstvenih vidikov raziskave predstavil Jurij Dreo, nevroznanstveni EEG analitik.

Še bolj jasne in statistično signifikantne rezultate pa kaže vpliv pisanja SMS sporočil in rabe družabnih omrežij na našo pozornost. Največjo razliko lahko vidimo prav pri povečani aktivnosti čelnega režnja (frontalnega korteksa), ki je ključen za učinkovito usmerjanje pozornosti oz. t. i. izvršilne funkcije. Naše možganske kapacitete so omejene in ko opravljamo več nalog hkrati, posameznih enostavno ne moremo izvajati učinkovito. Naši možgani niso dobri v večopravilnosti. Zelo se poveča tudi obremenitev naših gibalnih (motoričnih) področij motoričnega korteksa, saj se namesto zgolj na vožnjo posvečamo tudi tipkanju. Enako velja za temenski reženj (parietalni korteks), ki skrbi za  koordinacijo in orientacijo v prostoru in tudi kaže znake preobremenitve. Preobremenitev vseh teh funkcij (pozornosti, gibalnih veščin in koordinacije) z večopravilnimi nalogami lahko vodi do zmanjšanja kvalitete vožnje in posledično do povečanja verjetnosti za kritične napake med vožnjo.

»Upam, da so ti nevro-znanstveni izsledki še en impulz več za vsakega od nas, in da nam dejansko pride do živega sporočilo, o nevarnosti rabe telefona med vožnjo. Ugotavljamo, da  so klasične metode ozaveščanja javnosti manj učinkovite, da bi ljudem dejansko dopovedali, kako pomembna je pametna vožnja. Zato smo se odločili da h klasični medijski kampanji dodamo še dodaten nivo nevro-znanosti. Mogoče bi moral vsak voznik osebno doživeti to izkušnjo, da bi končno res prenehali s to nevarno prakso,« je poudaril Velov.

Agencija za varnost prometa je rezultate raziskave predstavila s spletnim videom, izsledke raziskave pa bo predstavila tudi na evropski ravni. Prav tako že načrtujejo, kako rezultate vključiti tudi v vse aktivnosti osveščanja. Rezultati so še en argument več za zaostritev kazni, zato bodo rezultate raziskave poslali tudi poslancem Državnega zbora. Pred tem pa ponovno poslali predlog za spremembo 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 in 68/16; UPB), da se vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, poleg globe 120 evrov, izreče tudi sankcijo 3 kazenskih točk. »Poleg omenjenega pa so znanstvena dognanja lahko dobra podlaga za vzgojo in ozaveščanje tako mladih kot tudi starejših, in dobra popotnica za spreminjanje našega vedenja. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo mora v naši družbi postati nesprejemljiva in nedopustna. Ko bomo začeli kot družba razmišljati tako, bomo vedeli, da smo na pravi proti,« je še na koncu dodal Velov, direktor AVP.