Nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in psihoaktivne snovi

//Nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in psihoaktivne snovi
Loading Dogodki
V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 je alkohol izpostavljen kot eno pomembnejših področij, kjer smo v Sloveniji v zadnjem desetletju naredili sicer pomemben napredek, vendar pa zadnji dve leti na agenciji opažajo poslabšanje. Ponovno se je povečal delež umrlih v prometnih nesrečah zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, prav tako pa se povečuje delež uporabe drog v prometu. Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je znašalo v letu 2016 32,8 % (2016 – 40 povzročiteljev), zaradi alkohola v prometu je umrlo 41 oseb, hudo telesno poškodovanih pa je bilo 175 oseb.

Prav tako se je v zadnjih dveh letih povečala uporaba alkohola med splošno javnostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2017) znaša v Sloveniji povprečna poraba alkohola 11,3 l na prebivalca starejšega od 15 let, od tega največji delež piva in vina, nekoliko manj žganih pijač.

Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja

Ljudje še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – npr. zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru itd. smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Najmanj alkohol vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se že težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa itd. kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.

Prav tako vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so npr. svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Sama predelava alkohola pa je približno enako hitra – alkohol se razgrajuje v jetrih – približno 1 enota alkohola na uro ali več celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja, zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola in je uporaba prevoznih sredstev ravno tako nevarna.

Ne samo vozniki, tudi pešci in kolesarji

V zadnjih letih se povečuje tudi uporaba drog, kar se kaže tudi v prometu. V lanskem letu je Javna agencija RS za varnost prometa v raziskavi ugotovila, da glede na samoporočanje udeležencev ankete 8 % voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog, najpogostejše droge med vozniki pa so marihuana (89 %), kokain (14 %) in amfetamini (10 %).

Tako kanabis, opiati ali novejše plesne droge povzročijo pri posamezniku spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev), pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se reakcijski čas, slabša je koordinacija lastnega telesa in ravnanja, pri nekaterih drogah se povečuje evforičnost in razburjenje, pri drugih zaspanost ter zmanjšanje kontrole vedenja. Tuje raziskave (DRUID, 2012) kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive. Zakonsko je prepovedano voziti vozilo ali pričeti z vožnjo pod vplivom drog ali drugih psiho-aktivnih snovi (Zakon o pravilih cestnega prometa, 106. člen), kazen pa znaša 1.200,00 EUR ter 18 kazenskih točk.

Tako alkohol kot tudi droge pomembno vplivajo na naše sposobnosti zaznave, presoje, odločanja in izvedbe ustreznega in varnega ravnanja. Zato peš ali s kolesom prav tako ni dobra in varna alternativa vožnji domov.

 

NPVCP Alkohol akcijski načrt 2017