Alkohol

Število povzročiteljev prometnih nesreč, ki so pod vplivom alkohola, v zadnjih letih upada sorazmerno z zmanjševanjem števila prometnih nesreč. Delež alkoholiziranih povzročiteljev pa ostaja skoraj nespremenjen.

Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je v zadnjem letu zmanjšalo za 15 %. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v povezavi s posameznim vzrokom je največji pri hitrosti (37 %) medtem ko se je delež alkoholiziranih povzročiteljev v skupnem številu obravnavanih prometnih nesreč v letu 2010 glede na leto 2009 zmanjšal za 2,2 %.

Alkoholiziranost povzročiteljev po starosti je najvišja v skupini med 24 in 34 let. Podatki nam povedo, da je alkoholiziranost povzročiteljev največja med mlajšo oziroma med populacijo srednjih let. Najbolj pogosto so vožnje pod vplivom alkohola ugotovljene v bližini urbanih središč in pri vožnjah na krajših relacijah. Vse pogosteje so alkoholizirani vozniki odkriti tudi pri vožnjah na avtocestah in hitrih cestah, kjer obstaja manjša možnost, da bo voznik ustavljen in preizkušen. Gledano po obdobjih, so najbolj problematični konci tedna, poletni meseci ter martinovanja in prednovoletni čas.

Za učinkovito alkoholno politiko in posledično zmanjšanje števila in deleža alkoholiziranih voznikov je odločilnega pomena celovit pristop, ki vključuje aktivnosti za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.

Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 2011- izvedbeni načrt preventivne akcije 0,0 šofer - (213 kB)