Pešci

Pešci poskrbimo za svojo varnost!
V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. Prav zaradi slabe vidnosti pešcev, se zgodi veliko nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Pešci, zlasti starejši, so običajno oblečeni v temna oblačila, ne uporabljajo kresničk ali drugih odsevnih predmetov, zato jih vozniki prepozno opazijo, da bi ustrezno ukrepali.

Ne pozabite:
Voznik opazi

• pešca s kresničko že na razdalji 136 m,
• svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m,
• temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 m.

Voznik celo pri hitrosti samo 50 km/h ustavi vozilo pri idealnih pogojih za vožnjo šele po 26 m. Le malo večja hitrost, je pogosto preveč, da bi lahko varno ustavil in preprečil nesrečo.

Ugotavljamo, da pešci pogosto ne upoštevajo temeljnega pravila, da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani ceste. Tako lahko vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti in se pravočasno umaknejo, tudi če jih je voznik spregledal.

Zato ravnajte v skladu z našim sloganom bodi previden in uporabljajte odsevne predmete, kot so kresničke, odsevni trakovi, nalepke itd.

Ogroženost pešcev v prometu
Pešci so ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu. Nimajo oklepa, ki bi jih varoval pred morebitnimi poškodbami zaradi posledic prometnih nesreč. Zato jih je Nacionalni program varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji izpostavil kot enega glavnih ciljev, kjer moramo izboljšati prometno varnost.

Med pešci so najbolj ogroženi starejši nad 65 let starosti ter otroci do 15. leta starosti. Največ nesreč je v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji vožnje na cestah bistveno slabši. Pešci sami najbolje poskrbijo za svojo varnost če:

• dosledno upoštevajo prometne predpise (hoja ob levem robu ceste, prečkanje ceste na označenih prehodih za pešce itd.),
• uporabljajo odsevne predmete, ki izboljšajo opaznost pešca na cesti (kresničke, odsevni trakovi itd.),
• previdno in preudarno ravnajo ter skušajo predvideti ravnanje ostalih udeležencev v prometu.

Vozniki morajo za večjo varnost pešcev:

• dosledno upoštevati omejitve hitrosti,
• odstopiti prednost pešcem na prehodih za pešce,
• voziti v naselju še posebej previdno in biti pripravljen na zaviranje,
• voziti izven naselja po sredini voznega pasu tako, da zmanjšajo verjetnost trka v pešca.

Za večjo varnost pešcev morajo lokalne skupnosti v naseljih zgraditi pločnike, poskrbeti za varne prehode čez cesto in izvesti ukrepe za umirjanje prometa. Skupaj z državnimi organi pa morajo zagotoviti, da bodo glavne ceste potekale mimo naselij. Hitrost, ki je pešcem prijazna, je 30 km/h, saj le pri tej hitrosti lahko vozniki pravočasno ustavijo.

Otroci potrebujejo pomoč na cesti
Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pregled čez dogajanje v prometu kot odrasli. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. Ne smemo pozabiti, da otroci:

• Nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne
• Dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo
• Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj
• Ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno
• Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije
• Njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje)
• Ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto
• Zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res

Zato je ogrožena tudi njihova varnost. Največ žrtev med otroci-pešci je v starosti do 4 do 7 let, ko še ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato so jim potrebni pomoč, učenje, nasveti, vodenje in nadzor odraslih.
Zakon o varnosti cestnega prometa zato predpisuje, da otrok mlajši od 7 let ne sme samostojno sodelovati v prometu, ampak mora biti v spremstvu odrasle osebe.
Vstop otroka v osnovno šolo je pomemben življenjski mejnik. V vrtcu in prvih razredi osnovne šole se otroci pripravljajo in usposabljajo za samostojno sodelovanje v prometu, saj bodo kasneje večinoma sami hodili v šolo in se sami vračali iz nje. Seveda ta priprava ni dovolj. Otrokom mora pomagati vse okolje, še posebej pa starši. Zato s prometno vzgojo ne odlašajmo!

Učenje otroka sodelovanja v prometu mora potekati postopoma: najprej otroku razložimo kakšno je pravilno vedenje, nato mu pokažemo in ob tem razlagamo, nato skupaj z njim izpeljemo pravilno vedenje, otrok naj ga ponovi in ob tem razlaga kaj počne.
Otroka moramo za vsako pravilno vedenje pohvaliti. Za nepravilno vedenje pa ga popravimo in razložimo, kakšno je pravilno. Le tako otroka spodbujamo k pravilnemu vedenju. S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otroku vzor, zato vedno upoštevajmo prometne predpise in se varno ravnajmo.

Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu lahko hitro spregledamo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Zato otroka oblecimo v svetla oblačila. Pri slabi vidljivosti in mraku mora nositi kresničko, ki jo pripne ob žep ali torbico, da prosto niha in odseva svetlobo. Otroci v prvem in drugem razredu osnovne šole morajo celo šolsko leto nositi rumeno rutico, ki ostalim udeležencem sporoča, da so šele začetniki v prometu in da morajo biti zato še posebej previdni.