40 dni brez alkohola

40 dni brez alkohola
V sredo, 9. marca 2011, ob 11.00 je v Galeriji Družina v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri je Slovenska Karitas skupaj z soorganizatorji Javno agencijo RS za varnost prometa - Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavodom Med.Over.Net. predstavila akcijo 40 dni brez alkohola, ki letos poteka pod sloganom »Nekdo misli nate, nekomu ni vseeno zate.« Pri organizaciji sodelujejo tudi Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici) in Celjska interdisciplinarna akcijska skupine za varnost v cestnem prometu.

Organizatorji v času akcije med 9. marcem in 23. aprilom 2011 vabimo k različnim oblikam solidarnosti: od osebne 40 dnevne odpovedi alkoholu, do tega, da v času spodbude doma ne strežemo alkohola. Povabljena so tudi društva, lokalne skupnosti in druge skupine, da na svojih prireditvah v času akcije, in če je mogoče tudi preko celega leta, ne strežejo alkohola. V ta namen lahko kadarkoli na naslovih organizatorjev dobijo zgibanke, ki jih lahko postavijo na mizo v sklopu svojih prireditev.
Akcijo 40 dni brez alkohola prestopa tudi meje Slovenije. Po vzoru Slovenske Karitas je letos akcijo izvedla tudi Slovaška Karitas.
S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko simbolno izrazite solidarnost z vsemi, ki trpijo:

• zaradi nasilja v družinah,
• zaradi nesreč na cestah in
• zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.

Vsak dan šteje! Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo ... in na prireditvah v tem času ne ponujate alkoholnih pijač. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ter na nevarnosti opozorite tudi druge, ki bi morda želeli alkoholizirani sesti za volan.

Več o akciji ter vsa gradiva najdete na www.brezalkohola.si, kjer lahko svoje sodelovanje tudi potrdite ali pa prispevate svojo izkušnjo, povezano z alkoholom.

Odnos do alkohola v naši družbi !
Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, s čimer je v življenju omejitev v tem pogledu zelo malo. Za veliko večino ljudi je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Za Slovence tako velja, da smo "mokra družba", saj smo po količini popitega alkohola na prebivalca v Evropi v samem vrhu. Dejstvo je, da je alkohol v Sloveniji legalna droga. Pitje, kar velja tudi za čezmerno pitje alkohola, pa pri nas nista vrednotena niti kot negativna navada ali neustrezno enkratno dejanje. Tovrstno razširjeno uživanje alkoholnih pijač pa se na žalost odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu na naših cestah?
V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 1 milijardo 408 milijonov EuR družbene škode oziroma okoli 88 milijonov EUR na leto. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč 0.71 mg/l izdihanega zraka oziroma 1.5 g/kg alkohola v krvi.

Odnos voznik - alkohol ?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami, kar se na žalost potrjuje tudi s tragičnimi posledicami na naših cestah. Prvi blagi in praviloma nezaznavni simptomi vpliva alkohola se pojavijo že pri koncentraciji 0.24 mg/l izdihanega zraka oziroma 0.5 g alkohola/kg telesne teže. Pri višjih koncentracijah pa se vpliv alkohola kaže kot motnja vida, ožanje vidnega polja, sistematično precenjevanje širine, podaljševanje reakcijskega časa, sprostijo se zaviralni mehanizmi, zmanjša se sposobnost presojanja, tudi najbolj plašni postanejo pogumni v svojih besedah, dejanjih in seveda v vožnji, če se je lotijo v takem stanju… Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Posledice so žal največkrat tragične. V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

Varnost cestnega prometa je temeljni del prometnega sistema
Varnost prometa je ena od temeljnih postavk kakovosti življenja in del osnovnega stebra prometnega sistema. Zagotovo velja, da si vsak izmed nas, ki smo udeleženci v prometu želi in pričakuje prometni sistem, ki zadovoljuje današnje potrebe in pričakovanja. Zato velja, da je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima skozi svojo organiziranost potrebne vzvode, s katerimi lahko posredno ali neposredno vpliva na varnost cestnega prometa. Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Izredno pomembno poglavje uresničevanja ciljev in vsebine, ki izhajajo iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011 (Ur. l. RS, št. 158/2007) je izvajanje programov na lokalni ravni. Strokovno povezovanje in sodelovanje vseh interdisciplinarnih panog in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ravno zato tudi eden izmed osnovnih pogojev in nalog pri zasledovanju cilja akcijskega načrta EU do leta 2010 in slovenskega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2011 – prepolovitev najhujših posledic prometnih nesreč na naših in cestah EU. Za prometno nesrečo še vedno velja, da je zagotovo nenaden, nepričakovan in nenameren dogodek na cesti, v katerem je bilo udeleženo vozilo in v kateri je nastala materialna škoda, telesna poškodba ali pa je nekdo celo izgubil življenje. Zagotovo nastanku nesreče botruje spekter različnih vplivov, pa vendar velja, da je človek še vedno njen najpomembnejši dejavnik. Od njegovega ravnanja je najpogosteje odvisno ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. Strokovnjaki so prepričani, da je človek na posreden ali neposreden način odgovoren za nastanek več kot 90% prometnih nesreč. Ali bi se kot vozniki morali zavedati kakšne posledice lahko nastanejo zaradi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo? Zagotovo. Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj!« lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !