Varnost otrok med vožnjo

Žal je pravilen odgovor: »Lahko bi bili!« Evropski projekt Pasavček nam je namreč omogočil načrtno spremljanje ustrezne zaščite otrok v osebnih avtomobilih.
Vsako leto je organizirano opazovanje in merjenje pripetosti z varnostnim pasom in uporabe otroških varnostnih sedežev. Prve meritve so pokazale, da je v Sloveniji v avtu ustrezno zaščitena le dobra polovica (53,7 %) otrok, zadnje kažejo, da je stanje boljše, ustrezno je zavarovanih tri četrtine otrok (70,9 %), a še vedno je kar dobra četrtina otrok, ki nima ustreznega varnostnega sedeža. Žal se to odraža tudi pri podatkih o mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu. Od leta 1991 je na naših cestah ugasnilo življenje 479 otrok in mladostnikov starih do 18 let, več kot 27.000 pa je bilo poškodovanih. V času odkar je Slovenija samostojna, smo izgubili za celo šolo otrok, število poškodovanih mladostnikov bi nadomestilo prebivalce večjega mesta. Kakšna bi bila slika, če bi bili po ulicah le otroci v povojih, na invalidskih vozičkih in na bolniških posteljah? Koliko tragedij, se skriva za temi strahotnimi številkami, ne ve nihče. Vemo, da so številke nesprejemljive in dejstvo, da smo prepolovili število mrtvih otrok v primerjavi z enako dolgim obdobjem pred osamosvojitvijo (od leta 1973 do 1990 je umrlo 1021 otrok in mladostnikov), je lahko le spodbuda, da z delom nadaljujemo. Uspešni pa bomo, če najmlajši, ne bodo žrtve prometnih nesreč in med njimi ne bo hudo poškodovanih. V zadnjih letih, se je bistveno zmanjšalo število žrtev med otroci do 15. leta starosti. Nerazumljivo pa je, da so žrtve prometnih nesreč predvsem kot potniki v osebnem avtomobilu. Tega, da ne znamo ali nočemo zaščititi otroka v avtu, ko je naš sopotnik in je odvisen le od našega zgleda in ravnanja, enostavno ni možno razumeti. Verjetno se otrok najbolje počuti, če sedi v maminem naročju.

A nekaj so dobri občutki in mamin prijeten dotik, drugo pa so sile ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naša naletna teža poveča več kot 30-krat. Mamica, ki ni pripeta z varnostnim pasom, stisne otroka ob armaturo z naletno težo okoli ene tone in pol. Tolikšne sile si sploh ne znamo predstavljati. Ker se nas večina boji padca v globino, pa si lahko predstavljamo, da je sila ob trku s hitrostjo 50 km/h v zid, enaka padcu s strehe večje družinske hiše.

Zato si vedno pripnimo varnostni pas in pripnimo v sedež tudi otroka. Za otroka varnostni sedež ni oklep, ki bi ga utesnjeval. Sedež mu omogoča boljši pogled iz vozila, saj je dovolj visok, da vidi skozi okno.

Otroci, ki so v ustreznem varnostnem sedežu pripeti z varnostnim pasom, so bistveno bolj varni ob morebitnih nesrečah, pa tudi ob ostrih zaviranjih, saj jih sedež še dodatno zaščiti. Z uporabo varnostnih sedežev bi bilo v prometnih nesrečah manj mrtvih otrok, veliko poškodovanih otrok, ki imajo lahke trajne posledice, pa bi dobilo le nekaj modric in prask.
Dober zgled in ustrezne navade, ki se oblikujejo v otroških letih, ostanejo tudi v težkih mladostniških letih odraščanja in celo življenje. Vseh teh podatkov vam nismo pripravili zato, da bi vas strašili. Želimo vam le predlagati, da storite nekaj zase in za svoje otroke. Predlagati, da lahko storite to že danes, ker bo jutri morda prepozno. Žal se nesreče ne dogajajo le drugim, udeleženi smo lahko tudi sami, četudi smo še tako previdni. In neodgovorno je, da ne storimo tega, kar je tako preprosto in lahko dosegljivo. Pripnite si pas in ustrezno zaščitite tudi otroka.